Sporočilo 001
Sporočilo Komisije - TRIS/(2026) 1227
Direktiva (EU) 2015/1535
Obvestilo: 2026/0219/PT
Uradno obvestilo o osnutku besedila države članice
Notification – Notification – Notifzierung – Нотификация – Oznámení – Notifikation – Γνωστοποίηση – Notificación – Teavitamine – Ilmoitus – Obavijest – Bejelentés – Notifica – Pranešimas – Paziņojums – Notifika – Kennisgeving – Zawiadomienie – Notificação – Notificare – Oznámenie – Obvestilo – Anmälan – Fógra a thabhairt
Does not open the delays - N'ouvre pas de délai - Kein Fristbeginn - Не се предвижда период на прекъсване - Nezahajuje prodlení - Fristerne indledes ikke - Καμμία έναρξη προθεσμίας - No abre el plazo - Viivituste perioodi ei avata - Määräaika ei ala tästä - Ne otvara razdoblje kašnjenja - Nem nyitja meg a késéseket - Non fa decorrere la mora - Atidėjimai nepradedami - Atlikšanas laikposms nesākas - Ma jiftaħx il-perijodi ta’ dewmien - Geen termijnbegin - Nie otwiera opóźnień - Não inicia o prazo - Nu deschide perioadele de stagnare - Nezačína oneskorenia - Ne uvaja zamud - Inleder ingen frist - Ní osclaíonn sé na moilleanna
MSG: 20261227.SL
1. MSG 001 IND 2026 0219 PT SL 04-05-2026 PT NOTIF
2. Portugal
3A. Ministério da Economia e da Coesão Territorial - Instituto Português da Qualidade, I.P.
Rua António Gião,
n.º 2 2829-513 Caparica
Telefone: + 351 21 294 81 00
Correio eletrónico: not1535@ipq.pt site: www.ipq.pt
3B. Direção-Geral da Economia
Av. da República, 79
1069-218 Lisboa
Telefone: +351 217 911 600
Correio eletrónico: dge@dgeconomia.pt
site: https://dgeconomia.gov.pt/
4. 2026/0219/PT - C40C - Kemična gnojila
5. Osnutek ministrskega izvedbenega odloka o spremembi in ponovni objavi ministrskega izvedbenega odloka št. 185/2022 z dne 21. julija 2022
6. Gnojilni materiali: gnojila, sredstva za izboljšanje tal in izdelki, ki kljub temu, da niso gnojila ali sredstva za izboljšanje tal, vsebujejo snovi za rastline ali prst, ki spodbujajo in uravnavajo absorpcijo hranil ali odpravljajo določene fiziološke anomalije rastlin
7.
8. S tem osnutkom se prvič spremeni in ponovno objavi ministrski odlok št. 185/2022 z dne 21. julija 2022 o odobritvi vrst neusklajenih gnojilnih materialov, opredelitvi vrst surovin, ki se lahko uporabljajo pri njihovi proizvodnji, in določitvi ustreznih zahtev za njihovo dajanje na trg.
9. Glede na potrebo po prilagoditvi prilog tehničnemu in znanstvenemu napredku ta osnutek odloka prvič spreminja ministrski izvedbeni odlok št. 185/2022 z dne 21. julija 2022 v trenutnem besedilu, in sicer z vključitvijo novega imena vrste gnojila v Prilogo I k temu odloku ter črtanjem drugih imen zaradi razveljavitve Uredbe (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o gnojilih. Ta ministrski odlok pojasnjuje tudi besedilo točke 14 Priloge II o higienskih zahtevah, ki jih je treba izpolnjevati med proizvodnim procesom gnojilnih materialov, in posodablja Prilogo V o referenčnih metodah za vzorčenje in analizo, ki jih je treba izvesti na gnojilnih materialih, ter Prilogo VI o identifikacijskih podatkih in označevanju.
9a. Cilj tega ukrepa je obravnavati tveganje, da bi se tehnični okvir, ki se uporablja za gnojila, zaradi napredka znanstvenih spoznanj in sprememb pravnega okvira Evropske unije, zlasti zaradi razveljavitve Uredbe (ES) št. 2003/2003 in začetka veljavnosti Uredbe (EU) 2019/1009, lahko izkazal za zastarelega.
Ohranjanje neustreznih ali zastarelih imen vrst gnojilnih materialov lahko ogrozi pravno jasnost, zavaja gospodarske subjekte in ovira ustrezno ocenjevanje skladnosti izdelkov, kar lahko vpliva na varovanje zdravja ljudi in okolja ter na preglednost trga. Poleg tega lahko neizvajanje posodobitev analitskih metod, higienskih zahtev in pravil označevanja ogrozi zanesljivost uradnih pregledov ter primerljivost analitskih rezultatov.
V tej zvezi predlagani ukrep pomaga zmanjšati ta tveganja s pomočjo usklajenega niza tehničnih ukrepov. Zlasti dodatek novega imena za vrsto gnojila odraža tehnični razvoj in zagotavlja ustrezno razvrstitev inovativnih izdelkov, medtem ko črtanje zastarelih imen zagotavlja skladnost s pravom Evropske unije in preprečuje ohranitev kategorij, ki nimajo več tehnične ali pravne podlage.
Po drugi strani pa pojasnitev higienskih zahtev, ki veljajo za proizvodni proces, prispeva k izboljšanju varnosti in kakovosti izdelkov, danih na trg, medtem ko posodobitev referenčnih metod za vzorčenje in analizo zagotavlja uporabo tehnično potrjenih in priznanih postopkov, s čimer se povečata zanesljivost in ponovljivost rezultatov. Revizija pravil o označevanju spodbuja tudi boljše obveščanje uporabnikov in večjo preglednost tržnih pogojev.
Ustreznost ukrepa temelji na potrebi po uskladitvi z obstoječim evropskim regulativnim okvirom ter upoštevanju splošno priznanega tehničnega in znanstvenega napredka v sektorju, vključno z najnovejšimi tehničnimi standardi in laboratorijskimi praksami. Ti posegi so v skladu s cilji varovanja zdravja ljudi in okolja ter nemotenega delovanja notranjega trga.
Ta ukrep na skladen in sistematičen način sledi javnemu interesu, saj deluje na celovit način v zvezi z glavnimi elementi, ki opredeljujejo dajanje gnojilnih materialov na trg – razvrščanje, proizvodnja, nadzor in označevanje – in zagotavljajo, da vsa ta področja odražajo posodobljene in sorazmerne zahteve, ki so v skladu s pravom Evropske unije.
9b. Priglašeni ukrep ne uvaja avtonomne in diskrecijske omejitve trgovine na notranjem trgu; namesto tega posodablja in pojasnjuje tehnične zahteve, ki se uporabljajo za gnojilne materiale, v smislu prilagoditve tehničnemu in znanstvenemu napredku ter potrebe po uskladitvi s pravnim okvirom EU, vključno z razveljavitvijo Uredbe (ES) št. 2003/2003.
Morebitni vpliv ukrepa na domači trg je omejen in posreden ter se nanaša predvsem na potrebo gospodarskih subjektov, da se prilagodijo posodobljenim tehničnim zahtevam. To lahko zlasti vpliva na dajanje na trg nekaterih izdelkov, ki so bili prej označeni z imeni, ki so bila zdaj posodobljena, pa tudi na prilagoditev zahtev glede označevanja, preskusnih metod in proizvodnih postopkov. Vendar ukrep ne ustvarja novih ovir za vstop ali omejuje prostega pretoka izdelkov, ki so v skladu z zakonodajo EU, temveč prispeva k večji jasnosti, doslednosti in tehnični uskladitvi. Učinki na čezmejno trgovino so zato zgolj prilagoditvene narave in začasni, saj izhajajo iz potrebe po prilagoditvi novim tehničnim zahtevam.
Trenutno veljavna splošna pravila, vključno s pravnim okvirom EU in obstoječo nacionalno zakonodajo, sama po sebi ne zadostujejo za zagotovitev tehnične posodobitve, potrebne za pravilno razvrščanje, nadzor in označevanje gnojilnih materialov.
Znanstveni razvoj in razveljavitev prejšnje evropske sheme sta povzročila, da so nekateri tehnični sklici in imena zastareli, kar povzroča tveganje za razlike v razlagi, pravno negotovost in težave pri enotni uporabi meril za ugotavljanje skladnosti. Odsotnost konkretnih posodobitev bi zato lahko ogrozila učinkovitost uradnih pregledov, primerljivost analitičnih rezultatov in zagotavljanje ustreznih informacij končnemu uporabniku.
Obravnavane so bile splošnejše alternative, in sicer: ohranitev obstoječega sistema brez takojšnjih sprememb prilog; posodobitev z upravnimi smernicami ali tehnično razlago s strani pristojnih organov; ter delna in nesistematična posodobitev tehničnih zahtev. Te alternative so bile zavrnjene, ker ne zagotavljajo ustrezne ravni pravne varnosti ali potrebne skladnosti s pravnim okvirom EU.
Ohranitev sedanje ureditve bi pomenila nadaljnjo rabo zastarelih poimenovanj in tehničnih sklicev. Rešitve, ki temeljijo le na upravnih smernicah, pa tudi ne bi bile zavezujoče niti ne bi zagotovile enotne uporabe s strani gospodarskih subjektov in nadzornih organov. Delna posodobitev ne bi omogočila dosledne in sistematične prilagoditve zadevnih prilog.
Sprejeti ukrep se šteje za najmanj omejevalno možnost, saj je omejen na to, kar je nujno potrebno za zagotovitev tehnične posodobitve ter skladnosti in pravne varnosti veljavne sheme, brez uvedbe dodatnih zahtev glede dostopa na trg ali diskrecijskih omejitev pri trženju izdelkov.
Spremembe se nanašajo izključno na bistvene tehnične vidike, hkrati pa zagotavljajo neprekinjen prost pretok izdelkov v skladu z zakonodajo EU ter uresničevanje ciljev javnega interesa, in sicer zaščito ljudi in okolja ter preglednost trga. Regulativni ukrep je zato sorazmeren, tehnično upravičen in popolnoma v skladu z načelom prostega pretoka blaga na notranjem trgu.
Poleg tega se ukrep omejuje na posodobitev zahtev, ki že obstajajo v pravnem okviru; je pretežno tehnične narave in služi zagotavljanju regulativne kontinuitete, kar prispeva k predvidljivosti pravnega okvira ter gospodarskim subjektom olajšuje prilagajanje.
9c. Omejitve, ki izhajajo iz priglašenega ukrepa, so sorazmerne s pomembnostjo zastavljenih ciljev splošnega interesa, in sicer varovanja zdravja ljudi in okolja, zagotavljanja kakovosti gnojilnih materialov in preglednosti trga. Morebitni stroški za gospodarske subjekte so omejeni na prilagajanje posodobljenim tehničnim zahtevam, zlasti kar zadeva razvrščanje izdelkov, označevanje, preskusne metode in proizvodne postopke.
Tveganje, povezano z neposodobitvijo sistema, je veliko, saj lahko nadaljnja uporaba zastarelih tehničnih referenc in imen izdelkov ogrozi zanesljivost ugotavljanja skladnosti, učinkovitost uradnega nadzora in zagotavljanje točnih informacij končnemu uporabniku. Verjetnost uresničitve teh tveganj je glede na znanstveni in tehnični razvoj v sektorju ter spremembe pravnega okvira Evropske unije, vključno z razveljavitvijo Uredbe (ES) št. 2003/2003, precejšnja.
Varstvo javnega interesa je bilo ocenjeno glede na stopnjo poseganja v delovanje notranjega trga, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je takšen poseg omejen in sorazmeren. Ukrep namreč ne uvaja splošnih prepovedi ali samovoljnih omejitev trženja, temveč se osredotoča na posodobitev že obstoječih tehničnih zahtev, ki so bistvene za zagotavljanje usklajenosti predpisov in zaupanja v trg.
Pristojni organi so ugotovili, da ima varstvo javnega interesa prednost pred morebitnimi učinki na notranji trg, saj bi lahko odsotnost regulativnega posredovanja imela hujše posledice, vključno s pravno negotovostjo, neskladnostmi pri uporabi pravil in upadom zaupanja v nadzorne mehanizme, kar bi vplivalo na splošno delovanje trga.
Po drugi strani so stroški, ki jih morajo nositi gospodarski subjekti, omejeni, predvidljivi in povezani s potrebo po prilagoditvi posodobljenemu tehničnemu okviru; te stroške odtehtajo koristi, povezane s sistemom, ki je jasnejši, doslednejši in skladen s pravom Evropske unije.
Omeniti je treba tudi, da se ukrep ne omejuje zgolj na odpravo zastarelih poimenovanj, temveč v Prilogo I vključuje tudi novo poimenovanje za vrsto gnojila. Ta posodobitev zagotavlja, da so izdelki ustrezno razvrščeni v skladu s tehničnim in znanstvenim razvojem v sektorju, s čimer se spodbuja inovativnost in prilagaja pravni okvir novim tržnim razmeram. V tem smislu ukrep zagotavlja ravnovesje: ni zgolj omejevalen, temveč tudi olajšuje dajanje na trg izdelkov, ki izpolnjujejo posodobljene zahteve.
Če ti cilji javnega interesa ne bi bili doseženi, bi to pomenilo nadaljnjo uporabo zastarelega tehničnega okvira, kar bi lahko imelo negativne posledice za varovanje zdravja ljudi in okolja ter za preglednost in zanesljivost trga. Za primerjavo, potencialni omejevalni učinki ukrepa so omejeni, začasni in nujno potrebni za zagotovitev kakovosti in skladnosti gnojilnih materialov, ki se dajejo na trg.
Zato se sklepa, da ukrep ne povzroča pretiranih stroškov; je primeren, nujen in sorazmeren s cilji, ki se z njim zasledujejo, hkrati pa zagotavlja ravnovesje med varstvom javnega interesa in pravilnim delovanjem notranjega trga.
10. Sklici na osnovna besedila: 2019/0296/P in 2019/0297/P
Osnovna besedila so bila posredovana s predhodnima uradnima obvestiloma:
2019/0296/P
2019/0297/P
11. Ne
12.
13. Ne
14. Ne
15. Ne
16.
Vidik TOT: Ne
Vidik SFS: Ne
**********
Evropska komisija
Direktiva o kontaktni točki (EU) 2015/1535
e-naslov: grow-dir2015-1535-central@ec.europa.eu
