Direktiva (EU) 2015/1535 določa postopek, ki državam članicam nalaga obveznost, da Komisijo obvestijo o vseh osnutkih tehničnih predpisov v zvezi s proizvodi in storitvami informacijske družbe, preden so sprejeti v okviru nacionalne zakonodaje. Direktivo 98/34/ES nadomešča brez bistvenih sprememb (kodifikacija).
Direktiva (EU) 2015/1535 se uporablja za vse industrijsko izdelane, kmetijske in ribiške proizvode.
Direktiva (EU) 2015/1535 se uporablja samo za storitve informacijske družbe.
Storitev informacijske družbe je storitev, ki se običajno opravi odplačno, na daljavo, elektronsko in na posamezno zahtevo prejemnika storitev. (Več informacij lahko najdete v členu 1(1)b Direktive (EU) 2015/1535).
Izraz „tehnični predpis“ je opredeljen v členu 1(1)f Direktive (EU) 2015/1535. Na eni strani zajema tehnične specifikacije, druge zahteve ali pravila za storitve informacijske družbe, ki jih določajo države članice, katerih upoštevanje je pravno ali dejansko obvezno pri trženju ali uporabi proizvoda, opravljanju storitve ali ustanovitvi dobavitelja storitve, in na drugi strani predpise ali uprave določbe, ki prepovedujejo izdelavo, uvoz, trženje ali uporabo proizvoda ali ki prepovedujejo opravljanje ali uporabo storitve ali ustanovitev dobavitelja storitve.
Tehnični predpis je formalno obvezen, kadar je obvezna skladnost s predpisom uvedena z ukrepom, ki izhaja neposredno iz zadevnih javnih organov ali ga je mogoče slednjim pripisati, Skladnost s tehničnimi specifikacijami ali drugimi zahtevami ali predpisi o storitvah, ki jih zajema, je obvezna za trženje ali uporabo zadevnih proizvodov ali storitev.
Tehnični predpis je dejansko obvezen, kadar tehnične specifikacije, druge zahteve ali predpisi o storitvah niso določeni s formalnim in pravno zavezujočim aktom zadevne države članice, ampak kjer država spodbuja njihovo upoštevanje. Direktiva vključuje neizčrpen seznam primerov dejanskih tehničnih predpisov, vključno s prostovoljnimi dogovori ter „davčnimi in finančnimi ukrepi“.
Tehnične specifikacije oziroma druge zahteve ali predpisi o storitvah, ki so povezani z davčnimi ali finančnimi ukrepi, ki vplivajo na porabo proizvodov ali storitev s spodbujanjem skladnosti s takšnimi tehničnimi specifikacijami oziroma drugimi zahtevami ali predpisi o storitvah.
Skupno morajo biti izpolnjeni trije pogoji: osnutek ukrepa mora vključevati tehnične specifikacije oziroma druge zahteve ali predpise o storitvah; te tehnične specifikacije oziroma druge zahteve ali predpisi o storitvah morajo biti povezani z davčnimi ali finančnimi ukrepi; davčni ali finančni ukrepi morajo vplivati na porabo proizvodov ali storitev s spodbujanjem skladnosti s takšnimi tehničnimi specifikacijami oziroma drugimi zahtevami ali predpisi o storitvah.
Tehnični predpis je priglašen Komisiji v fazi osnutka, tj. pred sprejetjem.
Besedilo tehničnega predpisa mora biti v pripravljalni fazi, ko se še vedno lahko bistveno spremeni (člen 1(1)g Direktive (EU) 2015/1535 ).
Obdobje mirovanja je obdobje, v katerem zadevna država članica ne more sprejeti priglašenega osnutka tehničnega predpisa. Priglasitev osnutka tehničnega predpisa povzroči začetek trimesečnega obdobja mirovanja, ki ga je mogoče podaljšati, odvisno od vrste odziva, ki ga izdajo Komisija ali druge države članice.
V trimesečnem obdobju mirovanja Komisija in druge države članice pregledajo priglašeni osnutek tehničnega predpisa za potrditev skladnosti le-tega z zakonodajo EU in načeli prostega pretoka blaga in storitev. Podaljšano obdobje mirovanja omogoča dialog s priglasitveno državo članico oziroma le-tej preprečuje, da bi sprejela osnutek zakonodaje v primeru usklajevanja na ravni EU.
Trimesečno obdobje mirovanja po priglasitvi ne velja za osnutke „davčnih in finančnih ukrepov“, sprejet nujni postopek in zakonodajo držav članic o prepovedi proizvodnje v primeru, da ne ovirajo prostega pretoka proizvodov.
V skladu z odstavkom 3 člena 5(1) Direktive (EU) 2015/1535 morajo države članice ponovno priglasiti osnutek v primeru, če ga spremenijo tako, da spremenijo njegovo področje uporabe, skrajšajo prvotno predvidene roke za izvajanje, dodajajo specifikacije ali zahteve ali poostrijo sedanje specifikacije in zahteve.
Komisija in druge države članice lahko izdajo pripombe ali podrobna mnenja. Komisija lahko tudi blokira osnutek tehničnega predpisa.
Pripombe se pošljejo, kadar se pri priglašenem besedilu osnutka, čeprav je v skladu z zakonodajo EU, pojavijo vprašanja glede razlage oziroma je potrebno podrobno mnenje o ureditvah za njegovo izvajanje. Prav tako lahko podajo splošno oceno ukrepa, ob upoštevanju splošnih načel zakonodaje in politik EU, ali za obveščanje držav članic o njihovih prihodnjih obveznostih z ozirom na zakone EU, za katere je predvideno sprejetje ali izvajanje.
Predložitev pripomb ne vpliva na podaljšanje obdobja mirovanja. Zato lahko zadevne države članice sprejmejo priglašeni ukrep po koncu trimesečnega obdobja mirovanja. Za priglasitveno državo članico ne velja formalna obveznost, da mora odgovoriti na prejete pripombe. Vendar mora v okviru nadaljnje priprave tehničnega predpisa pripombe v kar največji meri upoštevati.
Podrobno mnenje se pošlje, kadar se smatra, da lahko osnutek tehničnega predpisa ustvari ovire za prosti pretok blaga, svobodo zagotavljanja storitev ali svobodo ustanovitve dobaviteljev storitev na notranjem trgu. Cilj podrobnega mnenja je pridobitev spremembe predlaganega ukrepa za odstranitev katerih koli posledičnih ovir za takšne svobode iz vira.
Predložitev podrobnega mnenja ima za posledico podaljšanje obdobja mirovanja na šest mesecev za proizvode ter na štiri mesece za storitve informacijske družbe in prostovoljne dogovore. Zadevna država članica mora upoštevati podrobno mnenje in odgovoriti s pojasnitvijo ukrepov, ki jih namerava izvesti za skladnost z mnenjem (preklic osnutka besedila, utemeljitev za pridržanje ali sprememba nekaterih določb, da bi bile skladne z zakonodajo EU).
Direktiva ne določa časa, ki ga ima na voljo država članica, ki jo podrobno mnenje zadeva, da odgovori. Kljub temu je zaželeno, da se zaradi učinkovitosti odgovori v najkrajšem možnem času, po možnosti v času šestmesečnega ali štirimesečnega obdobja mirovanja.
Dialog lahko traja, dokler ni sprejet priglašeni osnutek tehničnega predpisa.
Komisija lahko blokira osnutek tehničnega predpisa, če sporoči namero o predlogu zakona EU (direktiva, uredba ali sklep) ali sklene, da je osnutek zakonodaje povezan z zadevo, ki je vključena v predlog za zakon EU, predložen Svetu. V primeru osnutkov tehničnih predpisov, ki zajemajo predpise o storitvah, lahko Komisija blokira takšne osnutke zakonov samo v primeru, da sporoči ugotovitev, da je osnutek zakonodaje povezan z zadevo, ki je vključena v predlog za zakon EU, predložen Svetu.
Cilj blokade priglašenega osnutka tehničnega predpisa je podaljšanje obdobja mirovanja na 12 mesecev od datuma priglasitve. Obdobje mirovanja se lahko dodatno podaljša na 18 mesecev, če Svet sprejme skupno stališče v 12-mesečnem obdobju mirovanja.
Da, odzivi Komisije na nacionalne osnutke zakonodaje, priglašene po 1. januarju 2022, so načeloma javno dostopni*. Podrobna mnenja, pripombe in odločbe o blokiranju, ki jih izda Komisija, se objavijo 10 dni po izteku začetnega trimesečnega obdobja mirovanja. Odzivi Komisije, ki so bili izdani v zvezi z nacionalnimi osnutki zakonodaje, priglašenimi pred 1. januarjem 2022, so še vedno predmet posameznih zahtev za dostop do dokumentov v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001.
Kar zadeva podrobna mnenja in pripombe, ki jih države članice izdajo po 9. januarju 2023, so na voljo na javnem portalu TRIS, če se država članica strinja z njihovim razkritjem, in sicer tako, da v omejenem sistemu TRIS označi namensko polje. Odzivi, ki so jih države članice izdale pred zgoraj navedenim datumom in v zvezi s katerimi omenjeno polje ni bilo označeno, ostanejo nerazkriti in zanje velja individualna zahteva za dostop do dokumenta v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001.
* Nekatere izjeme od tega pravila se lahko uporabljajo na podlagi člena 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.
Države članice lahko uveljavijo nujni postopek, predviden v členu 6(7) direktive, če so, zaradi odziva na nujno in nepredvidljivo situacijo, kot je naravna nesreča, epidemija itd., obvezane, da nemudoma sprejmejo tehnične predpise, brez predhodnega posvetovanja s Komisijo in drugimi državami članicami. Če Komisija sprejme nujni postopek, trimesečno obdobje mirovanja ne velja in ukrep je mogoče nemudoma sprejeti.
Ne, zaradi teh izjemnih okoliščin za državo članico ne velja izvzetje iz obveznosti priglasitve. Država članica mora priglasiti osnutek ukrepa in jasno utemeljiti zahtevo za nujnost. Komisija mora v najkrajšem možnem času oceniti utemeljitev države članice in izraziti svoja stališča.
Če Komisija meni, da merila za uporabo nujnega postopka niso izpolnjena, zavrne nujnost in začne trimesečno obdobje mirovanja.
Izvzetja od obveznosti priglasitve so vključena v členu 7 Direktive (EU) 2015/1535. Najpogostejša izvzetja so, kadar država članica izpolnjuje pravno zavezujoče akte EU, izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, izvaja sodbo Sodišča Evropske unije ali spremeni tehnični predpis na zahtevo Komisije. Vendar morajo v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije „Unilever“ (primer C-443/98) države članice priglasiti osnutke tehničnih predpisov za izvajanje zakonodaje EU, če ta omogoča dovolj manevrskega prostora za države članice.
V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije „CIA-Security“ (primer C-194/94), lahko nacionalna sodišča nacionalni tehnični predpis, ki ni bil priglašen v skladu z Direktivo 98/34/ES, vendar bi moral biti, razglasijo za neveljaven za fizične osebe.
V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije „Unilever“ (primer C-443/98), lahko nacionalna sodišča priglašeni tehnični predpis, ki je bil sprejet s kršitvijo obdobja mirovanja, razglasijo za neveljaven za fizične osebe.
Postopek priglasitve se konča s sprejetjem tehničnega predpisa in obvestilom o le-tem Komisiji.
Načeloma so priglašeni osnutki prevedeni v vse jezike EU. Nato so vam na voljo na spletišču Europa, prek podatkovne zbirke TRIS (Informacijski sistem o tehničnih predpisih).
Do sistema TRIS lahko dostopate brezplačno, brez dodatnih formalnosti, in sistem se dnevno posodablja. Omogoča brskanje po zakonodajnih pobudah držav članic, ki vas verjetno zanimajo ali ki imajo lahko vpliv na vaše dejavnosti. Za pomoč pri iskanju so priglašeni osnutki razvrščeni v posebne kategorije in podkategorije glede na njihov cilj in področje zadevne dejavnosti.
V tem primeru nemudoma izdajte svoje mnenje oziroma o svojih pritožbah obvestite Komisijo ali pristojne urade v vaši državi članici. Vaš odziv je lahko odločilnega pomena. Postopek 2015/1535 je transparenten ter omogoča Komisiji in vsem državam članicam enake pogoje za odziv na priglašene osnutke. Cilj je zagotoviti uskladitev teh besedil s predpisi notranjega trga.
Svoje stališče o določenem priglašenem osnutku tehničnega predpisa lahko predložite na strani „Podrobnosti obvestila“ s klikom na zavihek „Contribution“ in nato na možnost „Oddajte svoj prispevek“. Svoja stališča lahko predložite v katerem koli uradnem jeziku EU, in sicer z vnosom v polje za prosto besedilo in/ali naložitvijo datoteke.
Svetujemo vam, da svoje mnenje predložite vsaj en mesec pred iztekom obdobja mirovanja in tako zagotovite, da se bodo vaša stališča ustrezno upoštevala glede na čas, ki je potreben za analizo in notranjo obdelavo. V vsakem primeru se bodo vaši prispevki sprejemali do zadnjega dne obdobja mirovanja. Vaš prispevek bo objavljen na spletnem mestu TRIS, razen če izrazite željo, da prispevek ostane zaupen.
Uradnega roka ni, vaši prispevki se bodo sprejemali do zadnjega dne obdobja mirovanja, in sicer do 23:59:59 po srednjeevropskem času. Zainteresirane strani sicer spodbujamo, da svoje pomisleke predložijo vsaj en mesec pred iztekom trimesečnega obdobja mirovanja.
Objava odzivov Komisije, izdanih v zvezi z uporabo Direktive 2015/1535, je bila izvedena v zvezi z obvestili, prejetimi po 1. januarju 2022. V izjemnih primerih odziv Komisije morda ne bo objavljen na spletnem mestu TRIS, vendar je še vedno lahko predmet zahteve za dostop do dokumentov, kar je mogoče tudi za odzive Komisije na uradna obvestila, prejeta pred 1. januarjem 2022.