Sporočilo 001
Sporočilo Komisije - TRIS/(2026) 3123
Direktiva (EU) 2015/1535
Obvestilo: 2026/0595/DK
Uradno obvestilo o osnutku besedila države članice
Notification – Notification – Notifzierung – Нотификация – Oznámení – Notifikation – Γνωστοποίηση – Notificación – Teavitamine – Ilmoitus – Obavijest – Bejelentés – Notifica – Pranešimas – Paziņojums – Notifika – Kennisgeving – Zawiadomienie – Notificação – Notificare – Oznámenie – Obvestilo – Anmälan – Fógra a thabhairt
Does not open the delays - N'ouvre pas de délai - Kein Fristbeginn - Не се предвижда период на прекъсване - Nezahajuje prodlení - Fristerne indledes ikke - Καμμία έναρξη προθεσμίας - No abre el plazo - Viivituste perioodi ei avata - Määräaika ei ala tästä - Ne otvara razdoblje kašnjenja - Nem nyitja meg a késéseket - Non fa decorrere la mora - Atidėjimai nepradedami - Atlikšanas laikposms nesākas - Ma jiftaħx il-perijodi ta’ dewmien - Geen termijnbegin - Nie otwiera opóźnień - Não inicia o prazo - Nu deschide perioadele de stagnare - Nezačína oneskorenia - Ne uvaja zamud - Inleder ingen frist - Ní osclaíonn sé na moilleanna
MSG: 20263123.SL
1. Sporočilo o obvestilu: MSG 001 IND 2026 0595 DK SL 03-11-2026 DK NOTIF
2. Država: Denmark
3A. Odgovorna služba: Erhvervsstyrelsen
Langelinie Allé 17
2100 København Ø
Danmark
+45 35 29 10 00
notifikationer@erst.dk
3B. Pristojna služba: Digitaliseringsstyrelsen
Landgreven 4
1301 København K
+45 33 92 52 00
digst@digst.dk
4. Proizvodi/storitve 2026/0595/DK - SERV60 - Internetne storitve
5. Zadeva: Osnutek predloga zakona o starostni meji za dostop otrok in mladih do nekaterih digitalnih storitev
6. Podrobnosti o proizvodu/storitvi: digitalne storitve iz člena 2, točka 7, ali člena 2, točka 8, Uredbe (EU) 2022/1925, člena 33 Uredbe (EU) 2022/2065 in storitve, do katerih se dostopa z ustvaritvijo uporabniškega profila s prijavo. Izvzete so storitve, namenjene strokovnemu razvoju.
7. Obvestilo v skladu z drugo zakonodajo EU:
8. Povzetek: S predlogom zakona se predlaga uvedba starostne meje na Danskem za dostop otrok in mladih do nekaterih digitalnih storitev, vključno z družbenimi mediji. V skladu s predlogom zakona bo otrokom in mladim, mlajšim od 15 let, torej prepovedan dostop do digitalnih storitev, ki jih zajema predlog.
Ker otroci in mladi do nekaterih digitalnih storitev ne bodo več smeli dostopati, v teh storitvah ne bodo smeli ustvariti in imeti uporabniškega profila s prijavo, ki bi jim omogočal uporabo funkcij in dostop do vsebin, ki so v storitvah, zajetih v predlogu, na voljo z uporabniškim profilom s prijavo. To bo pomenilo tudi, da otroci in mladi, mlajši od 15 let, ki ob začetku veljavnosti zakona že imajo uporabniški profil, do njega ne bodo več smeli dostopati.
Področje uporabe predloga zakona je omejeno na digitalne storitve, ki lahko pomenijo tveganje za otroke in mlade – na primer zaradi zasnove, ki povzroča zasvojenost, ali nezakonitih ali škodljivih vsebin – in ki lahko povzročijo družbena tveganja, ki se po obsegu in učinku razlikujejo od tveganj, ki jih povzročajo manjše storitve. Področje uporabe je določeno na podlagi naslednjih treh kumulativnih meril: 1) storitev je bodisi „spletna storitev družbenega mreženja“ bodisi „storitev platforme za izmenjavo videov“ v smislu člena 2, točka 7 ali točka 8, Uredbe (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta; 2) Evropska komisija je storitev določila za zelo veliko spletno platformo v skladu s členom 33 Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta; 3) do storitve se dostopa z ustvaritvijo uporabniškega profila s prijavo. Prepoved iz predloga zakona bo veljala le za digitalne storitve, ki izpolnjujejo vsa tri merila.
Predlog zakona ne zajema digitalnih storitev, ki so izključno ali pretežno namenjene temu, da uporabnikom omogočijo sodelovanje pri poklicnem mreženju ali strokovnem razvoju.
V skladu s predlagano ureditvijo bodo zavezanci po zakonu otroci in mladi. Vendar osnutek predloga zakona ne vsebuje določb o izvrševanju ali sankcijah. Niti otroci niti mladi niti njihovi starši ne bodo kaznovani z globo ali podobno sankcijo zaradi kršitve predlagane starostne meje iz predloga zakona. Predlagana ureditev naj bi namesto tega usmerjala vedenje in postavljala normo glede tega, kdaj se bo v družbi v prihodnje štelo za običajno, da se otrokom in mladim omogoči dostop do nekaterih digitalnih storitev.
Pričakuje se, da bo imel predlog zakona posredni učinek, in sicer da bodo morale digitalne storitve, ki jih zajema predlog, uvesti učinkovito preverjanje starosti, da bi izpolnile svoje obveznosti iz člena 28 Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) ter smernic Komisije o ukrepih za zagotavljanje visoke ravni zasebnosti, varnosti in varstva mladoletnikov na spletu na podlagi člena 28(4) Akta o digitalnih storitvah (C/2025/5519).
Nadzor nad tem, ali digitalne storitve upoštevajo pravila iz Akta o digitalnih storitvah, izvaja država članica, v kateri ima storitev sedež ali je imenovala pravnega zastopnika, ali Evropska komisija. Agencija za digitalno upravo bo kot koordinator digitalnih storitev na Danskem po potrebi sodelovala z Evropsko komisijo ali z nadzornim organom države, v kateri ima storitev sedež ali je imenovala pravnega zastopnika, med drugim s posredovanjem podatkov o morebitnih kršitvah Akta o digitalnih storitvah.
9. Kratka izjava o razlogih: Legitimni cilj v javnem interesu, ki ga zasleduje predlog zakona, je zagotoviti boljše varstvo otrok in mladih v digitalnem svetu. Takratna vlada (Socialni demokrati, Liberalna stranka in Stranka zmernih) je 7. novembra 2025 s Konservativno ljudsko stranko in Socialno-liberalno stranko sklenila politični dogovor o digitalnem varstvu otrok. Politično izhodišče sedanje vlade z dne 2. junija 2026 zaostruje dogovor o digitalnem varstvu otrok, ki so ga septembra 2026 ponovno potrdile vladne stranke (Socialni demokrati, Socialistična ljudska stranka, Stranka zmernih in Socialno-liberalna stranka) ter Konservativna ljudska stranka in Liberalna stranka. Predlog zakona izvaja ponovno potrjeni politični dogovor. Z določitvijo nacionalne starostne meje 15 let se želi poslati jasno sporočilo, da nekatere digitalne storitve ne bi smele biti del otroštva.
Namen predloga zakona je torej odložiti začetek uporabe nekaterih digitalnih storitev pri otrocih ter hkrati zaščititi otroke in mlade v digitalnem svetu pred potencialno škodljivimi digitalnimi storitvami. Nekatere digitalne storitve so povezane z dokumentiranimi tveganji, med drugim z zasnovami, ki povzročajo zasvojenost in so manipulativne, z digitalnimi zlorabami ter z izpostavljenostjo komercialnim, škodljivim in nezakonitim vsebinam.
Predlog zakona podpira ključna in krovna načela ter pravice iz Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989, med drugim člen 3, po katerem morajo biti otrokove koristi glavno vodilo, člen 16, po katerem noben otrok ne sme biti izpostavljen samovoljnemu ali nezakonitemu vmešavanju v zasebnost, ter člena 34 in 36 o zaščiti otroka pred vsemi oblikami izkoriščanja, ki bi mu lahko kakor koli škodovale.
Predlog zakona temelji na ugotovitvi, da nekatere digitalne storitve pomenijo dokumentirana tveganja, ki lahko otroke in mlade postavijo v posebej ranljiv položaj. Glede na navedeno se prepoved dostopa do nekaterih digitalnih storitev za otroke in mlade, mlajše od 15 let, šteje za nujen ukrep za zaščito otrok in mladih na Danskem v skladu z otrokovimi koristmi.
9a. Primernost ukrepa za doseganje zastavljenega cilja: Otroci na Danskem dobijo pametni telefon vse mlajši. Velika večina otrok si ustvari profil na družbenem mediju, še preden dopolni 13 let. Iz poročila „Børns første skærme“ (Prvi zasloni otrok) danskega nacionalnega raziskovalnega in analitičnega centra za blaginjo VIVE, ki ga je naročila organizacija Save the Children in je bilo objavljeno 24. februarja 2026, je razvidno, da je povprečna starost otroka ob prvi lastni napravi, tj. tabličnem računalniku, 5,2 leti, ob prvem pametnem telefonu 8,1 leta in ob prvem računalniku 8,2 leti. V poročilu „Børns liv med sociale medier“ (Življenje otrok z družbenimi mediji), ki ga je pripravila organizacija Børns Vilkår in je bilo objavljeno 16. maja 2024, je navedeno, da ima 94 % otrok, starih 12 let, profil na družbenem mediju. Glede na raziskavo, ki jo je februarja 2025 objavila danska agencija za konkurenco in varstvo potrošnikov, osebe, stare od 8 do 25 let, digitalne storitve v povprečju uporabljajo 2 uri in 40 minut na dan. Druga raziskava, ki sta jo februarja 2025 objavila Svet za medije za otroke in mlade ter Center za družbene medije, tehnologijo in demokracijo, prav tako kaže, da 89 % mladih, starih od 13 do 17 let, preživlja čas na Snapchatu, 77 % na YouTubu, 76 % na Instagramu, 74 % na TikToku in 49 % na Facebooku.
Digitalne storitve imajo torej danes veliko vlogo v življenju otrok in mladih, in to v obdobju življenja, ko še nimajo v celoti razvitih sposobnosti za obvladovanje pritiska, družbenih mehanizmov in komercialnih vsebin, s katerimi se srečujejo na spletu. Družbeni mediji danes uporabljajo funkcije in oblikovne rešitve, kot so „streaki“ in vzorci obvestil, ki ustvarjajo zasvojenost ter otroke in mlade zadržujejo v nenehni prisotnosti na spletu. Mnogi otroci in mladi se težko „odjavijo“, saj to pogosto pomeni izstop iz skupnosti. Poleg tega so mnogi otroci in mladi izpostavljeni škodljivim, ekstremnim ali sovražnim vsebinam – tudi kadar jih sami ne iščejo. Algoritmi okrepijo vsebine, ki vzbujajo močna čustva, in ne ločujejo med informativnim in škodljivim. Zaradi tega je digitalno okolje za otroke in mlade nepredvidljivo, v nekaterih primerih pa tudi nevarno.
Med otroki, mladimi in starši ter v danski družbi nasploh poteka premik. Več kot polovica danskih mladih meni, da z digitalnimi storitvami preživi preveč časa. Starši si želijo več znanja, vendar težko najdejo nasvete in smernice, ki bi jim pomagali postaviti okvir za digitalno življenje njihovih otrok in obvladovati z njim povezane dileme. Del rešitve za boljše varstvo otrok in mladih v digitalnem svetu v prihodnje bo uvedba starostne meje za dostop otrok in mladih do digitalnih storitev, pri katerih so otroci in mladi najbolj izpostavljeni.
9b. Nujnost: Otroci in mladi imajo danes v različnih digitalnih storitvah pogosto prost dostop do vsebin, ki niso primerne za njihovo starost, čeprav te vsebine niso nujno namenjene otrokom in mladim – in to kljub temu, da je večina digitalnih storitev v svojih pogojih uporabe formalno določila starostno mejo 13 let. Iz poročila organizacije Børns Vilkår, objavljenega 16. maja 2024 in navedenega v točki 9a, je razvidno, da ima 94 % otrok, starih 12 let, profil na družbenem mediju. Predlagana ureditev bi pomenila, da otroci in mladi, mlajši od 15 let, ne bi več mogli zakonito dostopati do digitalnih storitev, ki spadajo na področje uporabe predloga zakona.
Namen opredelitve področja uporabe je otrokom in mladim prepovedati dostop do digitalnih storitev, ki lahko pomenijo tveganje za otroke in mlade, na primer zaradi zasnove, ki povzroča zasvojenost, ali nezakonitih ali škodljivih vsebin, in ki lahko povzročijo družbena tveganja, ki se po obsegu in učinku razlikujejo od tveganj, ki jih povzročajo manjše storitve. Glede na navedeno se predlaga, da se področje uporabe določi na podlagi treh kumulativnih meril. Prepoved iz predloga zakona bo veljala le za digitalne storitve, ki izpolnjujejo vsa tri merila. Ta tri merila so: 1) storitev je bodisi „spletna storitev družbenega mreženja“ bodisi „storitev platforme za izmenjavo videov“ v smislu člena 2, točka 7, ali člena 2, točka 8, Uredbe (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta; 2) Evropska komisija je storitev določila za zelo veliko spletno platformo v skladu s členom 33 Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta; 3) do storitve se dostopa z ustvaritvijo uporabniškega profila s prijavo.
Do nekaterih digitalnih storitev je mogoče v celoti ali delno dostopati brez prijave. V skladu s predlagano ureditvijo bo otrokom in mladim prepovedan dostop do tistega dela digitalne storitve, za dostop do katerega je treba ustvariti uporabniški profil s prijavo. Prepoved pa ne bo zajemala dela digitalne storitve, do katerega je mogoče dostopati brez predhodne ustvaritve uporabniškega profila s prijavo.
Digitalne storitve, ki so izključno ali pretežno namenjene temu, da uporabnikom omogočijo sodelovanje pri poklicnem mreženju ali strokovnem razvoju, so izključene iz področja uporabe predloga zakona.
9c. Nesorazmerno breme glede na zastavljeni cilj: V skladu s predlogom zakona bo otrokom in mladim, mlajšim od 15 let, prepovedan dostop do nekaterih digitalnih storitev. Zavezanec po zakonu bo torej otrok ali mlada oseba. To pomeni, da bo otrok ali mlada oseba sama odgovorna za to, da se prepoved v praksi upošteva, tako da ne bo dostopala do digitalnih storitev, ki spadajo na področje uporabe predlaganega zakona. Predlagana ureditev ne bo kazensko sankcionirana. Če otrok ali mlada oseba ne bo upoštevala določb predlaganega zakona, ne bodo kaznovani niti otrok niti mlada oseba niti na primer starši. Namen predlagane ureditve je namesto tega, da bi se določbe štele za določbe, ki usmerjajo vedenje in postavljajo normo glede tega, kdaj se bo v družbi v prihodnje štelo za običajno, da se otrokom in mladim omogoči dostop do nekaterih digitalnih storitev.
Pričakuje se, da bo posredni učinek predloga zakona ta, da bodo morali ponudniki digitalnih storitev, ki jih zajema predlog, za izpolnitev svojih obveznosti iz člena 28 Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta upoštevati nacionalno starostno mejo 15 let, ki izhaja iz predloga zakona, in sicer z uvedbo preverjanja starosti, s katerim bodo zagotovili spoštovanje te starostne meje.
Evropska komisija je 17. septembra 2026 predstavila predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta – Akt EU KIDS („EU Keeping Internet Digital Spaces Accountable and Trustworthy“), katere cilj je zaščititi mladoletnike pred tveganimi digitalnimi storitvami in sistemi umetne inteligence, ohraniti enotni digitalni trg ter zagotoviti skladen regulativni okvir in strukturo izvrševanja za varstvo mladoletnikov na spletu.
Predlog upošteva tveganja, s katerimi se mladoletniki soočajo na nekaterih spletnih storitvah družbenega mreženja in platformah za izmenjavo videov, zato med drugim omejuje samostojno možnost otrok, mlajših od 15 let, da si ustvarijo račun na teh posebnih storitvah in sistemih.
Predlog Akta EU KIDS torej vsebuje harmonizirana pravila na področju, ki ga ureja priglašeni predlog zakona. Če bo predlog Akta EU KIDS sprejet, bo to verjetno pomenilo, da bo treba pravila, ki naj bi se uvedla s tem predlogom zakona, v celoti ali delno razveljaviti. Posledice za predlog zakona pa so odvisne od pogajanj o predlogu uredbe med Evropsko komisijo, državami članicami in Evropskim parlamentom ter s tem od vsebine dokončno sprejete uredbe.
10. Sklici na osnovna besedila: osnovna besedila niso na voljo.
11. Sklicevanje na nujni postopek: Ne
12. Navedite razloge za nujnost:
13. Zahteva za zaupnost: Ne
14. Ali gre za fiskalni ukrep? Ne
15. Ali je priložena ocena učinka? Ne
16.
Vidik TOT: Ne
Vidik SFS: Ne
**********
Evropska komisija
Direktiva o kontaktni točki (EU) 2015/1535
e-naslov: grow-dir2015-1535-central@ec.europa.eu