Sporočilo 001
Sporočilo Komisije - TRIS/(2026) 1508
Direktiva (EU) 2015/1535
Obvestilo: 2026/0277/FR
Uradno obvestilo o osnutku besedila države članice
Notification – Notification – Notifzierung – Нотификация – Oznámení – Notifikation – Γνωστοποίηση – Notificación – Teavitamine – Ilmoitus – Obavijest – Bejelentés – Notifica – Pranešimas – Paziņojums – Notifika – Kennisgeving – Zawiadomienie – Notificação – Notificare – Oznámenie – Obvestilo – Anmälan – Fógra a thabhairt
Does not open the delays - N'ouvre pas de délai - Kein Fristbeginn - Не се предвижда период на прекъсване - Nezahajuje prodlení - Fristerne indledes ikke - Καμμία έναρξη προθεσμίας - No abre el plazo - Viivituste perioodi ei avata - Määräaika ei ala tästä - Ne otvara razdoblje kašnjenja - Nem nyitja meg a késéseket - Non fa decorrere la mora - Atidėjimai nepradedami - Atlikšanas laikposms nesākas - Ma jiftaħx il-perijodi ta’ dewmien - Geen termijnbegin - Nie otwiera opóźnień - Não inicia o prazo - Nu deschide perioadele de stagnare - Nezačína oneskorenia - Ne uvaja zamud - Inleder ingen frist - Ní osclaíonn sé na moilleanna
MSG: 20261508.SL
1. MSG 001 IND 2026 0277 FR SL 05-06-2026 FR NOTIF
2. France
3A. Ministères économiques et financiers
Direction générale des entreprises
SCIDE/SQUALPI/PNRP
Bât. Sieyès -Teledoc 143
61, Bd Vincent Auriol
75703 PARIS Cedex 13
d9834.france@finances.gouv.fr
3B. Ministère des transports
Direction générale des infrastructures, des transports et des mobilités (DGITM)
Tour Séquoia, 1, place Carpeaux, 92800 Puteaux, France
Direction des mobilités routières
Sous-direction de l'expertise routière, du numérique et des territoires
Bureau ENT1
4. 2026/0277/FR - T40T - Mestni in cestni promet
5. Osnutek uredbe o značilnostih in pogojih namestitve dvignjenih naprav za zmanjšanje hitrosti na cestah
6.
Pet vrst dvignjenih naprav za zmanjšanje hitrosti, ki jih zajema osnutek uredbe, je:
1. hitrostna ovira z grbino
2. dvignjen prehod za pešce
3. dvignjena ploščad
4. pragovi
5. delno dvignjena križišča
7.
8. Dvignjena naprava za zmanjšanje hitrosti je zasnovana za zmanjšanje hitrosti vozila in vključuje začasno spremembo vzdolžnega profila vozišča, ki vpliva na njegovo celotno širino ali njen del.
V osnutku uredbe je opredeljenih pet vrst naprav (člen 1).
Osnutek uredbe določa velikost posamezne vrste naprave (člen 2 in Priloga I).
Osnutek uredbe določa pravila za postavitev posameznih vrst naprav na javnih cestah (z navedbo, kje je to dovoljeno in kje prepovedano) (člen 2 in Priloga II).
Osnutek uredbe določa, da morajo tovarniško izdelane naprave pred namestitvijo na javni cesti pridobiti potrdilo o skladnosti ali enakovrednosti, ki jamči njihovo varnost in primernost za uporabo (člen 3). Določa tudi, da se podrobna pravila za izdajo potrdila o skladnosti in potrdila o enakovrednosti ter ustrezne metode ocenjevanja določijo z odlokom ministra, pristojnega za promet (člen 3).
V osnutku so določeni tudi pogoji za začetek veljavnosti določb (člen 4) in postopki za uskladitev obstoječih sistemov (člen 5).
9. Dvignjene naprave za zmanjševanje hitrosti so zaradi svojega cilja izboljšanja varnosti udeležencev v cestnem prometu v javnem interesu.
Cestnoprometni zakonik določa, da so tehnične značilnosti departmajskih in občinskih cest opredeljene z uredbo (člena L. 131-2 in L. 141-7 cestnega zakonika). Specifikacije zasnove naprav – ne glede na to, ali so montažne ali ne – in pogoji za njihovo namestitev so tehnične specifikacije, kar pomeni, da jih je treba urediti z uredbo.
Poleg tega cestnoprometni zakonik (poglavje IX – Cestna infrastruktura) določa, da je treba za tovarniško izdelano cestno infrastrukturo pred namestitvijo ustreznih naprav na javni cesti opraviti postopek ugotavljanja skladnosti ali pridobiti potrdilo o enakovrednosti. V odloku, izdanem na podlagi tega osnutka uredbe, bo določen okvir za postopek certificiranja.
9a. Reševanje prometnih nevarnosti, povezanih s prekoračitvijo dovoljene hitrosti
Namen uporabe naprav za zmanjšanje hitrosti je zagotoviti varnost vseh udeležencev v cestnem prometu na mestnih območjih, zlasti najranljivejših, tako da se voznike, ki vozijo v naseljih, spodbuja k zmanjšanju hitrosti na 30 km/h ali manj.
Glede na poročilo iz leta 2022 [Cerema, 2024] nesreče v mestnih območjih predstavljajo 32 % smrtnih primerov, 45 % hudih poškodb in 59 % manjših poškodb. Z zmanjšanjem hitrosti se zmanjša število nesreč in njihova resnost iz naslednjih razlogov:
— vidno polje se poveča za približno 30°,
— zavorna pot se zmanjša za polovico,
— sila udarca se zmanjša (kar ustreza padcu z višine enega nadstropja namesto treh).
Znižanje hitrosti prispeva tudi k izboljšanju kakovosti življenja in spodbuja uporabo nizkoogljičnih načinov prevoza.
Dvignjene naprave za zmanjšanje hitrosti so del niza ukrepov, namenjenih zmanjšanju hitrosti in izboljšanju varnosti na nekaterih ključnih območjih (v mestnih središčih, na prehodih za pešce v bližini javnih objektov itd.)
Raznolike rešitve za različne mestne razmere
Predpisi, ki urejajo te naprave, so se razvijali postopoma, začenši z začetnimi poskusi v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v različnih evropskih državah, ki so dokazali učinkovitost različnih dvignjenih cestnih elementov pri zmanjševanju hitrosti motornih vozil. V različnih študijah, opravljenih od sedemdesetih let prejšnjega stoletja v Angliji [Watts, 1973] in na Nizozemskem [CROW, 1988], so bila analizirana razmerja med geometrijo vzdolžnega profila naprave, zaznanim nelagodjem in hitrostjo prečkanja. Naprave za zmanjšanje hitrosti, dvignjene ploščadi in pragovi imajo na primer različne geometrijske značilnosti in zato niso enakovredne v smislu hitrosti prečkanja. Raznolikost naprav, opredeljenih v uredbi, omogoča prilagajanje različnim razmeram v mestnem okolju.
Postopno oblikovanje določb in trenutna potreba po reviziji predpisov
Ureditev namestitve dvignjenih naprav za umirjanje prometa je bila v Franciji postopna. Leta 1994 so bili sprejeti predpisi o napravah za zmanjšanje hitrosti in hitrostne ovire z grbino (pozneje preimenovane v „dvignjene prehode za pešce“), skupaj s standardom NF P98-300 o njihovi zasnovi. Leta 2000 je bila izdana smernica o pragovih in dvignjenih ploščadih; revidirana in razširjena leta 2010 z določbami za ureditev križišč z delno dvignjenimi napravami za umirjanje prometa na križiščih.
Razvoj sodne prakse v zadnjih letih glede različnega obravnavanja posameznih vrst naprav za zmanjšanje hitrosti, skupaj z vse večjo zaskrbljenostjo lokalnih oblasti glede pravne varnosti njihovih infrastrukturnih projektov, ki vključujejo dvignjene naprave za zmanjšanje hitrosti, je Direktorat za cestno mobilnost Ministrstva za promet spodbudil k izvedbi projekta za uskladitev predpisov v sodelovanju z lokalnimi organi, pristojnimi za upravljanje cest (ki jih zastopajo različna združenja, med drugim AMF in ADF).
Rezultat tega dela je osnutek uredbe, ki je predstavljen skupaj z dvema prilogama: ena se nanaša na konstrukcijske specifikacije za pet vrst naprav za zmanjševanje hitrosti, druga pa na pravilnik o njihovi namestitvi na javnih cestah.
Hkrati je pod okriljem ASCQUER, certifikacijskega organa za cestno opremo, delovna skupina, ki združuje predstavnike proizvajalcev ali prodajalcev montažnih pragov iz sektorjev betona in sintetičnih materialov, razvila certifikacijski standard za montažne pragove. Ta standard bo vključen v odlok, ki bo izdan na podlagi osnutka uredbe.
9b. Predpis o dvignjenih napravah za zmanjšanje hitrosti se izvaja v skladu s cestnoprometnim zakonikom.
Namestitev petih vrst dvignjenih naprav za zmanjšanje hitrosti bo urejena z uredbo na celotnem nacionalnem ozemlju v skladu s cestnim zakonikom in zlasti členoma L. 131-2 in L. 141-7, ki določata, da se na občinskih in departmajskih cestah tehnične značilnosti cest določijo z uredbo.
Sodna praksa je poudarila potrebo po ureditvi vseh takšnih naprav brez izjeme, vključno s pragovi, ploščadmi in delnimi grbinami, za katere so do zdaj veljala le splošna priporočila iz priročnika Coussins et Plateaux (Cerema, 2010).
Osnutek uredbe ne predvideva uvedbe nobenih dodatnih zahtev (razen zahteve po certifikaciji za montažne konstrukcije – glej spodaj), ki bi presegale tiste, ki so že določene v Uredbi št. 94-447 in v smernicah agencije Cerema. Uredba prispeva k zagotavljanju ravni varnosti za vse udeležence v cestnem prometu v zvezi z vsemi dvignjenimi napravami, ki jih je mogoče namestiti na vozišče.
Ureditev montažnih naprav za upravljanje prometa – ki jih posebej ureja direktiva TRIS – ureja cestnoprometni zakonik, ki vsebuje določbe, namenjene olajšanju dostopa do francoskega trga za vse evropske proizvajalce in trgovce na drobno.
Namestitev montažnih pragov, razvrščenih kot „cestna oprema“, bo urejena po vsej državi v skladu z določbami cestnoprometnega zakonika (poglavje IX: Cestna oprema).
Določbe cestnoprometnih predpisov, vključene v uredbo, predvidevajo dva postopka za certificiranje montažnih hitrostnih grbin: potrdilo o skladnosti ali potrdilo o enakovrednosti. Člen R. 119-5 zakonika o cestnem prometu zlasti določa, da:
III. Cestna oprema, proizvedena v drugih državah članicah Evropske unije ali v drugih državah, ki so pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, v skladu s tehničnimi predpisi ali standardi, ki veljajo v teh državah, in katere skladnost s temi predpisi ali standardi je bila ocenjena in potrjena na podlagi preskusov in pregledov, opravljenih v teh državah, se šteje za enakovredno opremi, ki izpolnjuje zahteve tega poglavja, pod pogojem, da trajno zagotavlja enakovredno raven varnosti in primernosti za uporabo.
Potrdilo o enakovrednosti izda pristojni minister v skladu z določbami člena R* 119-4, ob upoštevanju pogojev, določenih v medresorskem odloku iz oddelka IV tega člena.
Določbe cestnoprometnega zakonika ne dovoljujejo manj omejenih rešitev, saj se potrdilo o skladnosti ali potrdilo o enakovrednosti zahteva pred namestitvijo ali dajanjem na trg take naprave.
9c. V številnih sodnih odločbah sodniki, ki so odločali o nepravilnostih v zvezi z velikostjo ali namestitvijo zadevnih naprav, niso izpodbijali ciljev varnosti, ki naj bi jih te naprave izpolnjevale. Sodniki so raje dali prednost, kolikor je to mogoče, odpravi nepravilnosti in ne odstranitvi naprave, kar se lahko šteje za ukrep v javnem interesu.
Ukrep ne posega v delovanje notranjega trga; pregledno določa zahtevane specifikacije proizvoda v smislu varnosti in primernosti za uporabo.
Dejstvo, da do sedaj ni bilo predpisov glede zmogljivosti montažnih izdelkov, je morda pripeljalo do uporabe izdelkov slabe kakovosti, ki so se zelo hitro poškodovali, s čimer so ogrožali udeležence v prometu, zlasti motoriste. Predpisi so namenjeni preprečevanju namestitve neskladnih izdelkov.
10. Sklici na osnovna besedila:
11. Ne
12.
13. Ne
14. Ne
15. Ne
16.
Vidik TOT: Ne
Vidik SFS: Ne
**********
Evropska komisija
Direktiva o kontaktni točki (EU) 2015/1535
e-naslov: grow-dir2015-1535-central@ec.europa.eu
