Sporočilo 001
Sporočilo Komisije - TRIS/(2024) 3454
Direktiva (EU) 2015/1535
Obvestilo: 2024/0707/NL
Uradno obvestilo o osnutku besedila države članice
Notification – Notification – Notifzierung – Нотификация – Oznámení – Notifikation – Γνωστοποίηση – Notificación – Teavitamine – Ilmoitus – Obavijest – Bejelentés – Notifica – Pranešimas – Paziņojums – Notifika – Kennisgeving – Zawiadomienie – Notificação – Notificare – Oznámenie – Obvestilo – Anmälan – Fógra a thabhairt
Does not open the delays - N'ouvre pas de délai - Kein Fristbeginn - Не се предвижда период на прекъсване - Nezahajuje prodlení - Fristerne indledes ikke - Καμμία έναρξη προθεσμίας - No abre el plazo - Viivituste perioodi ei avata - Määräaika ei ala tästä - Ne otvara razdoblje kašnjenja - Nem nyitja meg a késéseket - Non fa decorrere la mora - Atidėjimai nepradedami - Atlikšanas laikposms nesākas - Ma jiftaħx il-perijodi ta’ dewmien - Geen termijnbegin - Nie otwiera opóźnień - Não inicia o prazo - Nu deschide perioadele de stagnare - Nezačína oneskorenia - Ne uvaja zamud - Inleder ingen frist - Ní osclaíonn sé na moilleanna
MSG: 20243454.SL
1. MSG 001 IND 2024 0707 NL SL 19-12-2024 NL NOTIF
2. Netherlands
3A. Ministerie van Financiën, Douane Groningen, CDIU.
3B. Wijziging van de Wet milieubeheer in verband met de invoering van een jaarverplichting circulaire polymeren, circulaire polymeereenheden en een register circulaire polymeereenheden (wetswijziging voor een Circulaireplasticnorm).
4. 2024/0707/NL - S50E - Okolju prijazni ukrepi
5. Sprememba zakona o okoljskem ravnanju v zvezi z uvedbo letne obveznosti za krožne polimere, krožne polimerne enote in register krožnih polimernih enot (zakonodajna sprememba standarda za krožno plastiko).
6. Standard za krožno plastiko bo veljal za podjetja na Nizozemskem, ki predelujejo polimere v vmesne ali končne proizvode (predelovalci polimerov).
7.
8. Ministrstvo za infrastrukturo in vodno gospodarstvo v sodelovanju z ministrstvom za podnebje in zeleno rast pripravlja zakonodajni predlog za standard za krožno plastiko. Namen predloga zakona je uvedba obveznosti za vse predelovalce polimerov s sedežem na Nizozemskem, da od 1. januarja 2027 minimalni delež fosilnih polimerov nadomestijo z recikliranimi polimeri ali polimeri na biološki osnovi. Čeprav ima zakon široko podlago, in sicer polimere, ne glede na to, v katerih proizvodih se uporabljajo, bo obveznost sprva veljala za polimere, ki se uporabljajo v plastičnih delih in končnih proizvodih. Namen standarda za krožno plastiko je dvojen, in sicer: spodbujanje krožnosti in zmanjšanje emisij CO2, da bi prispevali k nacionalnim podnebnim ciljem, določenim v podnebnem zakonu.
Obseg, v katerem je mogoče obdelati krožne polimere, kot so reciklirani polimeri in polimeri na biološki osnovi, se razlikuje glede na uporabo. Posledično se razlikuje tudi delež krožnih polimerov, ki jih lahko uporabljajo posamezni predelovalci polimerov. Da bi dosegli povprečni minimalni letni delež krožne plastike na Nizozemskem, ta predlog zakona ureja tudi sistem trgovanja, s katerim mora trg kot celota doseči povprečni minimalni delež krožne plastike. Za predelavo krožnih polimerov predelovalci polimerov prejmejo administrativne krožne polimerne enote, s katerimi je mogoče trgovati. Predelovalci polimerov lahko prodajajo te krožne polimerne enote drugim predelovalcem polimerov, in sicer lahko na primer predelovalci polimerov, ki predelajo več kot zakonsko določen minimalni delež krožnih polimerov, prodajo krožne polimerne enote predelovalcem polimerov, ki predelajo manj kot zakonsko določen minimalni delež krožnih polimerov.
Predlog zakona zagotavlja podlago za določitev zahtev, s splošnim upravnim aktom, glede krožnih polimerov za pridobivanje krožnih polimernih enot. Določene so zahteve glede trajnostnosti za izvor krožnih polimerov ter zahteve glede upravljanja shem in upravljanja verige. Zahteve so na kratko pojasnjene v nadaljevanju. Skladnost z zahtevami je treba dokazati s potrdilom iz sheme certificiranja, ki jo priznava minister. Odbor, ki bo ustanovljen, bo ministru svetoval glede priznavanja shem certificiranja. Pravila o priznavanju shem certificiranja bodo vključena v splošni upravni akt. Izbira sheme certificiranja je v skladu z zahtevami prihodnjih predpisov Evropske unije.
Standard ni neposredna ovira za prosti pretok blaga in storitev. Za polimere izvor v skladu s tem standardom ni pomemben; pomembne so le zahteve glede trajnostnosti. Navsezadnje ta standard ne uvaja omejitev pri uvozu ali izvozu polimerov ali plastičnih proizvodov. To pomeni vzajemno priznavanje: če so bili reciklirani materiali, trajnostne biološke surovine in plastični vmesni ali končni proizvodi zakonito proizvedeni in dani na trg v drugi državi članici, jih mora Nizozemska odobriti in jih bo odobrila na svojem ozemlju.
Členi 9.11.1 do 9.11.6, ki se dodajo zakonu o okoljskem ravnanju, lahko vsebujejo tehnične predpise. V nadaljevanju je na voljo kratek povzetek tehničnih zahtev.
- Zahteve glede trajnostnosti: v primeru recikliranih materialov lahko material izvira le iz plastičnih odpadkov (reciklirani material po uporabi) in ne sme izhajati iz proizvodnega procesa (reciklirani material pred uporabo); v primeru bioloških surovin se zahteve nanašajo na preprečevanje škodljivih vplivov na okolje (sklicevanje na okvir za trajnostnost bioloških surovin).
- Zahteve glede upravljanja shem in upravljanja verige: za zagotovitev zanesljivosti certifikatov bodo uvedene zahteve glede upravljanja sheme (o delovanju sheme ter certifikacijskih organih, revizorjih in gospodarskih subjektih, ki delajo za shemo ali jo uporabljajo) in upravljanja verige (o sklopu pravil, postopkov in dokumentov, s katerimi se vzpostavi povezava med izvorom materiala in točko v verigi, kjer je podana trditev o materialu; določitvi, kateri modeli nadzorne verige so dovoljeni).
9. Standard za krožno plastiko predstavlja nacionalno zakonodajo za doseganje zakonsko določenih ciljev krožne politike in podnebnih ciljev. To pomeni nujni razlog prevladujočega javnega interesa: varstvo okolja. V povprečju se lahko 2,5 kg emisij CO2 na kg proizvedene plastike zmanjša z zamenjavo polimerov, izdelanih iz primarnih fosilnih surovin, s polimeri, izdelanimi iz recikliranih materialov ali bioloških surovin. Med pridobivanjem surovin in proizvodnjo se sprosti manj CO2. Sežge se tudi manj plastike.
Na splošno velja, da višji kot je standard, večja bo korist za okolje. Približno 2,3 mio t polimerov se na Nizozemskem predela v plastične vmesne ali končne proizvode. Znano je tudi, da se na Nizozemskem v sežigalnicah odpadkov letno sežge več kot 0,7 mio t plastike. Okoljske koristi bodo glede na raven standarda dosežene z nadomestitvijo fosilnih goriv s krožnimi polimeri in zmanjšanjem sežiganja odpadkov. Cilj tega je povprečno zmanjšanje za 0,7 mio t CO2 do leta 2030.
Tehnična zahteva glede obdelave minimalnega deleža recikliranih polimerov ali polimerov na biološki osnovi je primerna za zaščito tega javnega interesa. Zagotavlja prehod na verigo krožne plastike z razmeroma visoko stopnjo gotovosti. Zahteva prav tako ne presega tistega, kar je potrebno za zaščito tega interesa, saj ni dodatne spodbude za nadaljnjo trajnostnost, ko je določen standard dosežen. Navsezadnje je zahteva najmanj omejevalno sredstvo za doseganje tega cilja, saj trg s pomočjo sistema trgovanja sam določa, kje se bo trajnostnost izvajala, kar je tudi najbolj stroškovno učinkovit način.
Zgoraj navedene tehnične zahteve (glej točko 8) so nujne, nediskriminatorne in sorazmerne: nujne zaradi velikega pritiska fosilne plastike na podnebje, okolje in pomanjkanje surovin ter zaradi gotovosti, ki jo sektor recikliranja zahteva v srednjeročnem obdobju; nediskriminatorne, saj je vključen vsak predelovalec na Nizozemskem, za vsakega predelovalca pa veljajo enake zahteve, vendar to ne pomeni trgovinskih ovir za predelovalce v EU, saj uvoz in izvoz nista zakonsko urejena; in sorazmerne, saj standard, ki ima vodilno vlogo pri zahtevah za reciklirane materiale iz EU (več o tem v nadaljevanju), ne predstavlja velikega odstopanja v smislu deležev, in ker lahko podjetja za uskladitev s standardom uporabljajo tudi sistem trgovanja.
Evropska zakonodaja, ki bi bila primerljiva s standardom za krožno plastiko, ne obstaja. Navsezadnje ne obstajajo splošni evropski predpisi o obvezni predelavi krožnih surovin (polimerov) pri proizvodnji plastike. Na evropski ravni so bile napovedane zahteve glede recikliranja za posamezne proizvode. Za embalažo bodo od leta 2030 veljale zahteve glede recikliranih materialov. Evropske zahteve glede recikliranih materialov bodo sčasoma izboljšale trg recikliranih materialov s spodbujanjem povpraševanja po proizvodih iz recikliranih materialov, vendar razen embalaže še ni jasno, za katere proizvode bodo v prihodnosti veljale zahteve glede recikliranih materialov. Ker se standard za krožno plastiko uporablja za predelovalce polimerov, bo prispeval tako k povpraševanju po recikliranih materialih kot tudi k dobavi proizvodov, ki vsebujejo reciklirane materiale. Poleg tega standard za krožno plastiko poleg predelave recikliranih materialov ureja tudi predelavo polimerov na biološki osnovi – na evropski ravni zahteve še niso bile napovedane.
Kot je bilo že pojasnjeno v točki 8, prav tako ne predstavlja neposredne ovire za prosti pretok blaga in storitev. Standard določa dodatne zahteve za predelovalce polimerov s sedežem na Nizozemskem. To jim omogoča, da se razlikujejo od predelovalcev iz drugih držav na podlagi dodatnih zahtev glede trajnostnosti. V pričakovanju napovedanih obveznosti recikliranja v evropskih predpisih o proizvodih lahko standard vpliva tudi na to, da bodo evropski kupci prej izbrali nizozemske predelovalce.
Na Nizozemskem se bo povpraševanje po fosilnih polimerih zaradi standarda relativno zmanjšalo. Hkrati se bo na Nizozemskem povečalo povpraševanje po krožnih polimerih. To lahko privede do konkurenčne prednosti za nekatera podjetja na Nizozemskem. Predelovalci z najmanjšim povečanjem stroškov pri prehodu s fosilnih na krožne polimere bodo lahko s sistemom trgovanja ustvarili dodaten prihodek, saj so krožne polimerne enote zanje najcenejše in jih je zato mogoče prodati za več denarja.
Možno je tudi, da imajo kupci plastičnih vmesnih ali končnih proizvodov manjše povpraševanje po vmesnih ali končnih proizvodih iz Nizozemske, ker lahko te izdelke uvozijo tudi iz držav brez predpisov o predelavi minimalnega deleža recikliranih materialov. Ob pričakovanem povprečnem povečanju stroškov za nizozemske predelovalce za 2 % do 13 % bodo dražji tudi vmesni ali končni proizvodi, ki jih proizvajajo. Verjetnost, da bodo kupci na Nizozemskem lahko prešli na vmesne in končne proizvode iz drugih držav EU, se zmanjšuje, saj se pričakuje, da bo v prihodnjih letih na ravni proizvodov uvedenih več evropskih zahtev glede trajnostnosti. Zaradi tega je pričakovati, da se bo povpraševanje po vmesnih ali končnih proizvodih z večjim deležem krožnih polimerov povečalo tudi na Nizozemskem.
Če bi se pojavile zgoraj navedene posredne ovire za prosti pretok, jih je mogoče upravičiti z zgoraj navedenim nujnim razlogom v javnem interesu: varstvo okolja.
10. Številke ali naslovi osnovnih besedil: osnovnih besedil ni.
11. Ne
12.
13. Ne
14. Ne
15. Da
16.
Vidik TOT: Ne
Vidik SFS: Ne
**********
Evropska komisija
Direktiva o kontaktni točki (EU) 2015/1535
e-naslov: grow-dir2015-1535-central@ec.europa.eu
