Sporočilo 901
Sporočilo Komisije - TRIS/(2025) 0727
Postopek zagotavljanja informacij ES - EFTA
Obvestilo: 2025/9003/NO
Notification – Notification – Notifzierung – Нотификация – Oznámení – Notifikation – Γνωστοποίηση – Notificación – Teavitamine – Ilmoitus – Obavijest – Bejelentés – Notifica – Pranešimas – Paziņojums – Notifika – Kennisgeving – Zawiadomienie – Notificação – Notificare – Oznámenie – Obvestilo – Anmälan – Fógra a thabhairt
Does not open the delays - N'ouvre pas de délai - Kein Fristbeginn - Не се предвижда период на прекъсване - Nezahajuje prodlení - Fristerne indledes ikke - Καμμία έναρξη προθεσμίας - No abre el plazo - Viivituste perioodi ei avata - Määräaika ei ala tästä - Ne otvara razdoblje kašnjenja - Nem nyitja meg a késéseket - Non fa decorrere la mora - Atidėjimai nepradedami - Atlikšanas laikposms nesākas - Ma jiftaħx il-perijodi ta’ dewmien - Geen termijnbegin - Nie otwiera opóźnień - Não inicia o prazo - Nu deschide perioadele de stagnare - Nezačína oneskorenia - Ne uvaja zamud - Inleder ingen frist - Ní osclaíonn sé na moilleanna
MSG: 20250727.SL
1. MSG 901 IND 2025 9003 NO SL 13-03-2025 NO NOTIF
2. Norway
3A. Royal Ministry of Trade, Industry and Fisheries
Departement of Trade Policy
P.O. Box 8090, Dep
NO-0032 Oslo
Norway
3B. Royal Ministry for Climate and Environment
Department of Climate Change
P.O.Box 8013 Dep
N-0030 Oslo
Norway
4. 2025/9003/NO - B00 - Gradbeništvo
5. Spremembe uredbe o prepovedi uporabe mineralnega olja za ogrevanje stavb.
6. Uporaba fosilnega plina za začasno ogrevanje in sušenje stavb in delov stavb, ki se gradijo ali obnavljajo, vključno s sušenjem betona, sušenjem barve itd.
7.
8. Prepoved uporabe mineralnega olja je bila sprejeta junija 2018 in je začela veljati 1. januarja 2020. Prepoveduje uporabo mineralnega olja za ogrevanje stavb, z nekaj izjemami. To je pojasnjeno v obvestilu 2017/9009/N. Od 1. januarja 2022 se je prepoved razširila tako, da vključuje tudi prepoved uporabe mineralnega olja za začasno ogrevanje in sušenje stavb, ki se gradijo, ter sušenje sestavnih delov stavb. Uredba vsebuje izjemo za uporabo mineralnega olja za sušenje stavb, da se prepreči škoda na stavbah v primeru nepredvidenih dogodkov.
S tem dodatkom k uredbi je prepoved razširjena tako, da vključuje tudi prepoved uporabe fosilnega plina za začasno ogrevanje in sušenje gradbenih delov v stavbah, ki se gradijo ali obnavljajo. Predvideni začetek veljavnosti prepovedi je 1. julij 2025. Kar zadeva uporabo fosilnega plina za sušenje betona, vlitega na mestu samem, in ogrevanje fasade naj bi prepoved začela veljati 1. julija 2027.
Prepoved ne vključuje ogrevanja, kadar je njegov namen preprečiti škodo po resnih in nepredvidenih dogodkih.
Pristojni organ za spremljanje in zagotavljanje upoštevanja prepovedi je občina, ki lahko v izrednih primerih odobri posamezne izjeme od nje. Lastnik in uporabnik ogrevalnega sistema sta odgovorna za skladnost z določbami uredbe.
9. Glavni namen prepovedi je zmanjšati toplogredne pline iz gradbenega sektorja.
Norveška je del Pariškega sporazuma in je zavezana k zmanjšanju emisij vsaj za
50 %, še raje pa do 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Norveška je zdaj v postopku predložitve novega nacionalno določenega prispevka k Pariškemu sporazumu za leto 2035.
V Sklepu Skupnega odbora EGP št. 269/2019 so se EU, Islandija in Norveška uradno dogovorile, da bodo sodelovale pri izpolnjevanju ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. S tem sklepom Islandija in Norveška sodelujeta pri vseh treh stebrih podnebnega okvira EU. Gre za sodelovanje v uredbi o porazdelitvi prizadevanj, ki ureja emisije, ki niso zajete v sistemu EU za trgovanje z njimi. Sem sodijo tudi emisije iz gradbeništva. Zaveza Norveške bo do leta 2030 za 40 % zmanjšati emisije v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z njimi, v primerjavi z letom 2005.
Vključitev uporabe fosilnega plina za začasno ogrevanje in sušenje sestavnih delov stavb, ki se gradijo in obnavljajo, v obstoječo prepoved bo dodaten prispevek k zmanjšanju emisij, ki niso vključene v sistem trgovanja z njimi, in k izpolnitvi cilja v skladu z uredbo o porazdelitvi prizadevanj.
Ne glede na ukrep, ki se izbere za izvajanje, se morajo emisije zmanjšati, da se doseže glavni namen prepovedi. Edini način za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe fosilnega plina je zmanjšanje uporabe tega plina za ogrevanje in sušenje sestavnih delov stavb, ki se gradijo in obnavljajo.
Norveška vlada že več let izvaja ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz stavbnega in gradbenega sektorja. Ti ukrepi so različni in vključujejo davek na CO2 in programe podpore organa Enova in občin.
Obstaja tudi davek na CO2 za fosilni plin. Čeprav ta davek sam po sebi ni ukrep za zmanjšanje emisij, pa kljub temu prispeva k njihovemu zmanjšanju. Vendar ti ukrepi niso pripomogli k zadostnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.
Z uporabo alternativnega ukrepa, kot je višji davek na ogljik, bi bila znižanja v veliki meri odvisna od tega, kako visok bi bil ta davek, in od stroškov, povezanih s spremembo ogrevalnega sistema. Podnebni učinek alternativnega ukrepa, kot je na primer višji davek na ogljikov dioksid, bi bil zato bolj negotov kot prepoved. Prepoved je učinkovit ukrep, ki prepoveduje uporabo fosilnega plina za začasno ogrevanje in sušenje gradbenih delov v stavbah, ki se gradijo in obnavljajo, ter zagotavlja zmanjšanje emisij pri viru.
Kar zadeva vplive na okolje, bo uredba zmanjšala emisije toplogrednih plinov iz stavbnega in gradbenega sektorja, kot je pojasnjeno zgoraj. Poleg tega bo prepoved prispevala k doseganju norveških podnebnih zavez. Glejte zgornje razlage.
Prehod ogrevalnega sistema s fosilnega plina na obnovljive ali druge vire brez fosilnih goriv bo pomenil stroške za stavbena in gradbena podjetja. V SINTEF-u, eni največjih neodvisnih raziskovalnih organizacij v Evropi, so izračunali, da stroški konstrukcije in obratovanja na gradbišču predstavljajo 8 % skupnih stroškov gradbenega projekta. Stroški ogrevanja stavb so majhen del teh stroškov. Obstaja več alternativnih obnovljivih virov za ogrevanje in sušenje stavb v gradnji, kot so biogoriva, daljinsko ogrevanje in električna energija. Stroški prehoda na ogrevanje z energijo iz obnovljivih virov bodo od primera do primera različni in odvisni od geografske lokacije gradbišča. Državno podjetje Enova ponuja financiranje za gradbišča, ki uporabljajo tehnologije obnovljivih virov energije, in si prizadeva za gradbišča z ničelnimi emisijami.
Čeprav bo prepoved pomenila stroške tako za zasebni kot javni sektor, ministrstvo meni, da je prepoved sorazmerna, ker je treba zmanjšati emisije toplogrednih plinov. Glejte zgornje razlage.
10. Sklici na osnovna besedila: Osnovna besedila so bila posredovana s predhodnim uradnim obvestilom:
2018/9007/N
11. Ne
12.
13. Ne
14. Ne
15. Da
16.
Vidik TOT: Ne
Vidik SFS: Ne
**********
Evropska komisija
Direktiva o kontaktni točki (EU) 2015/1535
e-naslov: grow-dir2015-1535-central@ec.europa.eu
