Sporočilo 001
Sporočilo Komisije - TRIS/(2026) 2071
Direktiva (EU) 2015/1535
Obvestilo: 2026/0409/ES
Uradno obvestilo o osnutku besedila države članice
Notification – Notification – Notifzierung – Нотификация – Oznámení – Notifikation – Γνωστοποίηση – Notificación – Teavitamine – Ilmoitus – Obavijest – Bejelentés – Notifica – Pranešimas – Paziņojums – Notifika – Kennisgeving – Zawiadomienie – Notificação – Notificare – Oznámenie – Obvestilo – Anmälan – Fógra a thabhairt
Does not open the delays - N'ouvre pas de délai - Kein Fristbeginn - Не се предвижда период на прекъсване - Nezahajuje prodlení - Fristerne indledes ikke - Καμμία έναρξη προθεσμίας - No abre el plazo - Viivituste perioodi ei avata - Määräaika ei ala tästä - Ne otvara razdoblje kašnjenja - Nem nyitja meg a késéseket - Non fa decorrere la mora - Atidėjimai nepradedami - Atlikšanas laikposms nesākas - Ma jiftaħx il-perijodi ta’ dewmien - Geen termijnbegin - Nie otwiera opóźnień - Não inicia o prazo - Nu deschide perioadele de stagnare - Nezačína oneskorenia - Ne uvaja zamud - Inleder ingen frist - Ní osclaíonn sé na moilleanna
MSG: 20262071.SL
1. MSG 001 IND 2026 0409 ES SL 30-07-2026 ES NOTIF
2. Spain
3A. Ministerio de Asuntos Exteriores, UE y Cooperación
DG Coordinación del Mercado Interior y Otras Políticas Comunitarias
SG Asuntos Industriales, Energéticos, de Transportes y Comunicaciones, y de Medio Ambiente
d83-189@maec.es
3B. Generalidad de Cataluña
Departamento de Empresa y Trabajo
Dirección General de Industria
Subdirección General de Seguridad Industrial
4. 2026/0409/ES - T40T - Mestni in cestni promet
5. Osnutek zakona o ureditvi opravljanja storitev tehničnih pregledov vozil v Kataloniji
6. Dejavnosti tehničnih pregledov vozil v Kataloniji. Tehnični pregled vozil je del programa, katerega namen je zagotoviti, da so vozila med uporabo v dobrem stanju tako z vidika varnosti kot tudi z vidika varstva okolja.
7.
8. Osnutek zakona ureja opravljanje storitev tehničnih pregledov vozil v Kataloniji. Glavni vidiki:
— Uvaja sistem upravnih dovoljenj znotraj prostega trga: dovoljenje se izda vsakemu izvajalcu tehničnih pregledov, ki izpolnjuje zahteve za opravljanje te dejavnosti.
— Določa zahteve in obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati fiksne in mobilne postaje, kjer se ta storitev izvaja.
— Poseben poudarek se daje naslednjim ciljem:
* zagotavljanje tehnične usposobljenosti izvajalcev prek akreditacije ENAC (španski nacionalni akreditacijski organ),
* zagotavljanje kakovosti tehničnih pregledov,
* zagotavljanje okoljske trajnosti postaj,
* zagotavljanje storitev na celotnem ozemlju,
* zagotavljanje storitev za vse vrste vozil.
— Vzpostavlja možnost sistema najvišjih tarif. Najvišje tarife, ki jih določi uprava, ne smejo biti presežene na nobeni postaji. Uporabnike postaj na zelo izoliranih območjih ščiti pred pretiranimi tarifami.
— Določa postopke za izdajo, začasni odvzem in preklic dovoljenja.
— Določa spremljanje in nadzor uprave.
9. V Kataloniji se razvija sistem za zagotavljanje storitev tehničnih pregledov vozil. Na začetku leta 1982 je bila sprejeta odločitev, da se storitev tehničnih pregledov odda v zunanje izvajanje zasebnim izvajalcem v okviru pravne ureditve upravne koncesije. Ko so bile koncesije z zakonom št. 12/2008 odpravljene, je bil koncept koncesije nadomeščen z upravnim dovoljenjem, ob upoštevanju številnih omejitev in prepovedi. Te so bile izpodbijane pred vrhovnim sodiščem, ker so bile v nasprotju s svobodo ustanavljanja, določeno v členu 49 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in zaradi sodb, ki so razveljavile več členov, model nikoli ni bil uveden. Mreža trenutno stagnira, saj sistem zagotavljanja storitve ni opredeljen. Čeprav se število tehničnih pregledov, ki jih je treba opraviti, vsako leto povečuje, se mreža postaj za tehnične preglede ne more širiti, da bi zadostila povpraševanju.
9a. Priglašeni ukrep je primeren za doseganje zastavljenih ciljev javnega interesa, in sicer zagotavljanja varnosti v cestnem prometu in varstva okolja, ohranjanja kakovosti in dostopnosti storitev tehničnih pregledov vozil ter zagotavljanja pravne varnosti za sektor, ki ga trenutno zaznamuje regulativna nestabilnost.
Ukrep je predvsem odziv na ugotovljena tveganja. Zaradi sodne razveljavitve različnih ključnih elementov sedanjega regulativnega okvira je nastala pravna negotovost, zaradi česar je postalo nujno, da se storitev še naprej zagotavlja v okviru prehodnega režima. K temu je treba prišteti še strukturne težave, povezane z dostopom do storitve. Mreža tehničnih pregledov vozil Katalonije je skoraj nespremenjena že več kot desetletje (50 fiksnih postaj in 122 inšpekcijskih linij), medtem ko se je obseg tehničnih pregledov od leta 2014 povečal za več kot 8 %. Te razmere so povzročile dolge čakalne dobe, težave pri pridobivanju terminov ter številne pritožbe uporabnikov in prizadetih gospodarskih sektorjev.
Poleg tega je bila opažena visoka stopnja neizpolnjevanja obveznih tehničnih pregledov vozil, ki je ocenjena na približno 20 % voznega parka, policija pa vsak mesec odkrije približno 3000 vozil, ki se vozijo brez veljavnega potrdila o tehničnem pregledu. Ti podatki kažejo na dejanska tveganja za varnost v cestnem prometu in okoljske cilje, povezane s tehničnimi pregledi vozil.
Ukrep neposredno prispeva k reševanju teh težav prek odprtega modela izdajanja dovoljenj, ki je skladen s svobodo ustanavljanja, vendar ga dopolnjujejo mehanizmi teritorialnega ponderiranja, ki zagotavljajo učinkovito pokritost storitve po celotnem ozemlju. Ta sistem omogoča postopno širitev ponudbe storitev tam, kjer je povpraševanje največje, hkrati pa preprečuje, da bi se ponudniki osredotočali izključno na najbolj donosna območja, in zagotavlja, da se območja, ki so z gospodarskega vidika manj privlačna, ne zanemarjajo.
V oceni učinka so primerjane različne regulativne alternative, pri čemer je ugotovljeno, da izbrani model zagotavlja najboljše skupne rezultate. Po napovedih bo znatno skrajšal čakalne dobe, izboljšal teritorialno pokritost, zmanjšal neskladnost, povečal izbiro uporabnikov in ohranil visoke standarde tehnične kakovosti. Vse to bo doseženo brez ponavljanja omejitev, ki jih je izpodbijala evropska in nacionalna sodna praksa.
Tudi uresničevanje ciljev poteka na usklajen in sistematičen način. Uredba združuje tehnične zahteve, ki veljajo za vse izvajalce, okrepljen nadzor s strani uprave, obvezno akreditacijo postaj s strani ENAC, ukrepe za okoljsko trajnost ter pogoje, namenjene zagotavljanju splošne dostopnosti storitve. Uredba tako določa celovit sklop ukrepov, katerih namen je hkrati zagotoviti kakovost tehničnih pregledov, ustreznost mreže postaj, pravno varnost za prevoznike ter varstvo javnega interesa v zvezi z varnostjo v cestnem prometu in okoljem.
Zato obstaja neposredna, objektivna in zadostno utemeljena povezava med ugotovljenimi težavami, cilji javnega interesa, ki se z njimi zasledujejo, ter ukrepi, predvidenimi v osnutku zakona.
9b. Ukrep je nujen, ker nobena od razpoložljivih regulativnih alternativ ne bi z manjšo stopnjo posega ustrezno uresničila ciljev javnega interesa, ki se z njim zasledujejo.
Osnutek ima omejen vpliv na notranji trg. Ne omejuje dostopa do trga na vnaprej določeno število izvajalcev niti ne vzpostavlja ozemeljskih pridržkov ali izključnih pravic. Vzpostavlja pa reguliran sistem dovoljenj, ki vsem gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje, določene v zakonodaji države, Unije in avtonomne skupnosti, omogoča prost dostop do dejavnosti.
Trenutno veljavna pravila niso zadostna za reševanje ugotovljenih težav. Regulativni okvir, ki izhaja iz zakona št. 12/2008 in njegovih izvedbenih predpisov, je bil delno razveljavljen z različnimi sodnimi odločbami, njegova praktična uporaba pa je zastala. Poleg tega trenutno veljavna prehodna določba zagotavlja le začasno neprekinjenost storitve, ne zagotavlja pa strukturne rešitve ali potrebne pravne varnosti za izvajalce, uporabnike in javne organe.
Med pripravo osnutka uredbe je bilo analiziranih več alternativ. Neukrepanje bi vodilo do pravne negotovosti, omejene razpoložljivosti storitve in težav pri dostopu do storitve. Možnost neomejenega dostopa brez ozemeljskih pogojev bi omogočila hitro širitev ponudbe storitev na gospodarsko najbolj privlačnih območjih, vendar bi hkrati povzročila precejšnje tveganje, da bi se postaje za tehnične preglede geografsko koncentrirale in da bi se pokritost na manj donosnih območjih zmanjšala. Nasprotno pa bi model, ki temelji na prostorskem načrtovanju in omejenem dostopu, zahteval intenzivnejše upravno posredovanje, večje regulativno breme in večjo omejitev svobode ustanavljanja.
Te alternative so bile izključene, ker ne zagotavljajo ustreznega ravnovesja med konkurenco, geografskim pokritjem, kakovostjo storitev in sorazmernostjo regulativnih ukrepov. V oceni učinka je ugotovljeno, da je model odprtega dostopa s teritorialnim ponderiranjem najprimernejša možnost, saj novim operaterjem omogoča, da vstopijo na trg brez uvedbe količinskih omejitev ali razpisnih postopkov, hkrati pa zagotavlja učinkovito zagotavljanje storitve na celotnem ozemlju.
Izbrani ukrep je torej najmanj omejevalen med vsemi možnostmi, s katerimi je mogoče doseči zastavljene cilje. Ohranja svobodo ustanavljanja, preprečuje neupravičene ovire za vstop, odpravlja omejevalne ukrepe, ki so bili pred tem izpodbijani na sodiščih, in omejuje javno posredovanje na tisto, kar je nujno potrebno za zagotovitev kontinuitete, kakovosti in splošne razpoložljivosti storitve splošnega pomena v zvezi z varnostjo v cestnem prometu in varstvom okolja.
9c. Ukrep ne nalaga pretiranega bremena glede na zastavljene cilje in spoštuje načelo sorazmernosti.
Zaščiteni cilji so izjemno pomembni, saj je tehnični pregled vozil bistveno sredstvo za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu, zmanjševanje tveganj, povezanih z okvarjenimi vozili, ter prispevanje k nadzoru emisij onesnaževal. Evropska zakonodaja sama po sebi obravnava redne preglede tehnične brezhibnosti vozil kot ključni element pri zagotavljanju, da vozila ostanejo v varnem stanju in izpolnjujejo standarde varstva okolja skozi celotno obdobje njihove uporabnosti.
Omejitve, uvedene z osnutkom, so omejene. Uredba ne določa najvišjih tržnih deležev, izključnih ozemeljskih rezerv, minimalnih razdalj med postajami ali drugih omejevalnih ukrepov, ki so bili v preteklosti izpodbijani pred sodišči. Prav tako ne določa fiksne omejitve števila pooblaščenih izvajalcev. Dostop do trga ostaja odprt za vse izvajalce, ki izpolnjujejo zahtevane tehnične in kakovostne zahteve.
Glavna posebna obveznost je uporaba meril teritorialnega tehtanja, katerih namen je zagotoviti pokritost s storitvami na območjih, kjer bi se gospodarske spodbude lahko izkazale za nezadostne. Ta zahteva odraža naravo tehničnih pregledov vozil kot storitev splošnega pomena in predstavlja znatno manj posegajoč ukrep v primerjavi z drugimi preučenimi možnostmi, kot so omejevalno teritorialno načrtovanje ali sistemi dodeljevanja na podlagi javnih razpisov.
Iz opravljene ocene je razvidno, da pričakovane koristi jasno prevladajo nad obremenitvami, ki izhajajo iz uredbe. Izbrani model izboljšuje dostop do storitve, skrajša čakalne dobe, spodbuja svobodo izbire za uporabnike, zmanjša število primerov neizpolnjevanja zahtev glede tehničnega pregleda vozil, poveča teritorialno pokritost ter ohranja visoke standarde tehnične kakovosti in upravnega nadzora. Poleg tega je v poročilu o oceni učinka ugotovljeno, da je to možnost, ki zagotavlja najboljše gospodarsko, socialno in okoljsko ravnovesje med vsemi analiziranimi možnostmi.
Če se ne bo ukrepalo ali če bodo sprejeti nezadostni ukrepi, bi to lahko povzročilo nadaljevanje pravne negotovosti, težave pri dostopu do storitve in visoko stopnjo neizpolnjevanja obveznosti glede inšpekcijskih pregledov, hkrati pa povečalo tveganja za varnost v cestnem prometu in varstvo okolja. Ta potencialna škoda je precej večja od kakršnega koli vpliva, ki ga bi lahko imela uredba na gospodarske subjekte.
Zaradi vseh teh razlogov zaščita zastavljenih splošnih interesov močno prevlada nad omejenim učinkom, ki bi ga ukrep lahko imel na delovanje trga. Zato so določene obveznosti razumne, potrebne in sorazmerne s pomenom ciljev javnega interesa, ki naj bi jih ščitile.
10. Sklici na osnovna besedila:
11. Ne
12.
13. Ne
14. Ne
15. Da
16.
Vidik TOT: Ne
Vidik SFS: Ne
**********
Evropska komisija
Direktiva o kontaktni točki (EU) 2015/1535
e-naslov: grow-dir2015-1535-central@ec.europa.eu
