Sporočilo 001
Sporočilo Komisije - TRIS/(2026) 1655
Direktiva (EU) 2015/1535
Obvestilo: 2026/0312/FR
Uradno obvestilo o osnutku besedila države članice
Notification – Notification – Notifzierung – Нотификация – Oznámení – Notifikation – Γνωστοποίηση – Notificación – Teavitamine – Ilmoitus – Obavijest – Bejelentés – Notifica – Pranešimas – Paziņojums – Notifika – Kennisgeving – Zawiadomienie – Notificação – Notificare – Oznámenie – Obvestilo – Anmälan – Fógra a thabhairt
Does not open the delays - N'ouvre pas de délai - Kein Fristbeginn - Не се предвижда период на прекъсване - Nezahajuje prodlení - Fristerne indledes ikke - Καμμία έναρξη προθεσμίας - No abre el plazo - Viivituste perioodi ei avata - Määräaika ei ala tästä - Ne otvara razdoblje kašnjenja - Nem nyitja meg a késéseket - Non fa decorrere la mora - Atidėjimai nepradedami - Atlikšanas laikposms nesākas - Ma jiftaħx il-perijodi ta’ dewmien - Geen termijnbegin - Nie otwiera opóźnień - Não inicia o prazo - Nu deschide perioadele de stagnare - Nezačína oneskorenia - Ne uvaja zamud - Inleder ingen frist - Ní osclaíonn sé na moilleanna
MSG: 20261655.SL
1. MSG 001 IND 2026 0312 FR SL 19-06-2026 FR NOTIF
2. France
3A. Ministères économiques et financiers
Direction générale des entreprises
SCIDE/SQUALPI/PNRPI
Teledoc 143
61, Bd Vincent Auriol
75 703 PARIS
d9834.france@finances.gouv.fr
3B. Secrétariat général
Ministère de la culture
182, rue Saint-Honoré
75 033 PARIS Cedex 01
4. 2026/0312/FR - SERV - Storitve informacijske družbe
5. Osnutek zakona za večjo učinkovitost povezanih pravic za medijske založnike in agencije
6. Ponudniki storitev informacijske družbe
7.
8. Namen osnutka zakona je povečati učinkovitost povezanih pravic za medijske založnike in agencije, kot je določeno v členu 15 Direktive (EU) 2019/790 z dne 17. aprila 2019. V ta namen se sklicuje na sodbo Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 2026 (zadeva 797/23), ki je državam članicam omogočila, da sprejmejo ukrepe javnega poseganja v zvezi s pogajanji o podelitvi licenc za uporabo med založniki/agencijami in spletnimi javnimi komunikacijskimi storitvami.
Da bi ponovno vzpostavili ravnovesje v razmerju moči med strankami, se osnutek zakona opira na regulativni organ za avdiovizualne in digitalne komunikacije (Arcom), kateremu dodeljuje dve novi glavni nalogi.
Prvič, pooblastilo za nadzor preglednosti: če spletna javna komunikacijska storitev v tridesetih dneh ne posreduje podatkov, potrebnih za oceno nadomestila, se je mogoče obrniti na Arcom, ki storitvi izda uradno opozorilo in nato naloži globo v višini do 1 % njenih skupnih prihodkov. Drugič, pooblastilo za arbitražo: če v treh mesecih ne pride do sporazuma o višini nadomestila, se je mogoče obrniti na Arcom, ki določi višino nadomestila, bodisi tako, da sprejme predlog ene od strank, bodisi tako, da jo določi sam. Po odločitvi podjetja Arcom je mogoče vložiti pritožbo pri pariškem pritožbenem sodišču.
9. Cilj sorodnih pravic, določenih v členu 15 Direktive (EU) 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, je bil ustvariti uravnotežene pogajalske pogoje med založniki tiskanih medijev in agencijami na eni strani ter spletnimi javnimi komunikacijskimi storitvami na drugi strani s ponovno opredelitvijo delitve vrednosti, ustvarjene z razširjanjem medijskih vsebin med temi deležniki.
Skoraj sedem let po prenosu v francosko pravo je jasno, da rezultati povezanih pravic niso izpolnili zastavljenih ciljev. Založniki in agencije so zato pogosto prisiljeni sprožiti pravne postopke proti spletnimi javnim komunikacijskim storitvam, da bi uveljavili svoje pravice. Vendar pa je ta pravna pot v okviru pogajalskega postopka zelo pogosto dolgotrajna, zamudna in z negotovim izidom.
Osnutek zakona prispeva k uresničevanju cilja iz člena 15 Direktive 2019/790, saj predvideva ukrepe javnega poseganja v zvezi s pogajanji o podelitvi licenc za uporabo med založniki/agencijami in spletnimi javnimi komunikacijskimi storitvami.
9a. Določbe, ki jih je sprejel francoski zakonodajalec za prenos člena 15 Direktive (EU) 2019/790, so se izkazale za nezadostne pri zagotavljanju učinkovitosti s tem povezanih pravic za medijske založnike in agencije v kontekstu oslabljenega gospodarskega modela za medijski sektor in vse večjega pobiranja prihodkov iz oglaševanja s strani nekaj velikih platform.
V Franciji rast prihodkov iz digitalnih medijev ne odtehta splošnega zmanjšanja prihodkov iz oglaševanja. Ti prihodki so se zmanjšali s 3,1 milijarde EUR v letu 2012 na 1,6 milijarde EUR v letu 2025, kar pomeni, da so se skoraj prepolovili. Temu upadu prihodkov iz oglaševanja se pridružuje še upad prodaje posameznih izvodov in naročnin (med letoma 2000 in 2022 se je prodaja posameznih izvodov zmanjšala za 86 % pri nacionalnih dnevnih časopisih, za 78 % pri regionalnih dnevnih časopisih in za 79 % pri revijah), kar je povzročilo strm upad prihodkov v medijskem sektorju.
V Franciji so založniki z nekaterimi platformami podpisali nekaj sporazumov o nadomestilih, vendar založniki in agencije menijo, da so zneski nezadostni, in imajo občutek, da od platform ne prejemajo potrebnih informacij za oceno vrednosti svojih pravic. Poleg tega več platform ne želi začeti pogajanj z zadevnimi imetniki pravic.
Glede na to situacijo so se izdajatelji časopisov in agencije obrnili na organ za konkurenco, ki je že izdal štiri odločbe, v katerih je ugotovil pomanjkanje preglednosti in zadrževanje informacij s strani ene od večjih platform ter ji naložil, naj z medijskimi založniki in agencijami vodi pogajanja v dobri veri. Pri istem organu potekajo tudi drugi postopki. Tudi francoska upravna sodišča so bila večkrat zaprošena za mnenje.
Namen tega osnutka zakona je povečati učinkovitost pravnega okvira, tako da se regulativnemu organu za avdiovizualne in digitalne komunikacie (Arcom) dodeli osrednja vloga.
9b. Osnutek zakona se omejuje na pojasnitev pogojev za uveljavljanje pravice intelektualne lastnine, ki je zakonsko določena v pravu Evropske unije: Člen 15 Direktive 2019/790.
Sodišče Evropske unije je v sodbi z dne 12. maja 2026 (zadeva C-797/23) navedlo, da je treba „upoštevati, da imajo države članice pri prenosu pravic, določenih v členu 15 Direktive 2019/790, polje proste presoje za določitev podrobnih pravil za izvajanje teh pravic, ki ga je treba izvajati ob polnem spoštovanju omejitev, določenih s to direktivo, in v skladu s cilji, ki se z njo uresničujejo“ (točka 53).
Osnutek zakona vključuje glavne izvedbene ukrepe, ki jih je v tej zadevi preučilo Sodišče in ki vključujejo zlasti poseganje neodvisnega javnega organa ter za katere se je štelo, da so v skladu z določbami člena 15 navedene direktive.
Zadevni imetniki pravic so preučili obstoječe alternativne rešitve, ki vključujejo predvsem zatekanje k pristojnim sodiščem. Ti ukrepi so imeli pomembne učinke, vendar niso dosegli ciljev Direktive 2019/790 in učinkovitega uveljavljanja zadevnih pravic.
Predlagana zakonodajna pojasnitev je najprimernejši in najmanj omejevalen ukrep za dosego zastavljenega cilja, saj ne spreminja vsebinske narave zadevnih pravic, temveč zagotavlja pravno varnost pri njihovem izvajanju. Dokazano je bilo, da ni manj omejevalne alternative, s katero bi se dosegli isti cilji.
9c. Ukrep se zdi sorazmeren s ciljem, ki se z njim želi doseči, saj ne uvaja novih omejitev za dejavnosti ponudnikov storitev informacijske družbe, temveč pojasnjuje obstoječi pravni okvir.
Njegov vpliv na notranji trg je omejen, saj ne spreminja niti obsega upravičencev zadevnih pravic niti narave obveznosti, ki se že uporabljajo.
Podana pojasnitev pa omogoča zagotovitev učinkovite uporabe sistema, določenega v členu 15 Direktive 2019/790, kar zadeva temeljni prispevek medijev „k javni razpravi in ustreznemu delovanju demokratične družbe“ (uvodna izjava 55 navedene direktive).
10. Sklici na osnovna besedila:
11. Ne
12.
13. Ne
14. Ne
15. Ne
16.
Vidik TOT: Ne
Vidik SFS: Ne
**********
Evropska komisija
Direktiva o kontaktni točki (EU) 2015/1535
e-naslov: grow-dir2015-1535-central@ec.europa.eu
