Sporočilo 001
Sporočilo Komisije - TRIS/(2026) 1522
Direktiva (EU) 2015/1535
Obvestilo: 2026/0281/FR
Uradno obvestilo o osnutku besedila države članice
Notification – Notification – Notifzierung – Нотификация – Oznámení – Notifikation – Γνωστοποίηση – Notificación – Teavitamine – Ilmoitus – Obavijest – Bejelentés – Notifica – Pranešimas – Paziņojums – Notifika – Kennisgeving – Zawiadomienie – Notificação – Notificare – Oznámenie – Obvestilo – Anmälan – Fógra a thabhairt
Does not open the delays - N'ouvre pas de délai - Kein Fristbeginn - Не се предвижда период на прекъсване - Nezahajuje prodlení - Fristerne indledes ikke - Καμμία έναρξη προθεσμίας - No abre el plazo - Viivituste perioodi ei avata - Määräaika ei ala tästä - Ne otvara razdoblje kašnjenja - Nem nyitja meg a késéseket - Non fa decorrere la mora - Atidėjimai nepradedami - Atlikšanas laikposms nesākas - Ma jiftaħx il-perijodi ta’ dewmien - Geen termijnbegin - Nie otwiera opóźnień - Não inicia o prazo - Nu deschide perioadele de stagnare - Nezačína oneskorenia - Ne uvaja zamud - Inleder ingen frist - Ní osclaíonn sé na moilleanna
MSG: 20261522.SL
1. MSG 001 IND 2026 0281 FR SL 08-06-2026 FR NOTIF
2. France
3A. Ministères économiques et financiers
Direction générale des entreprises
SCIDE/SQUALPI/PNRP
Bât. Sieyès -Teledoc 143
61, Bd Vincent Auriol
75703 PARIS Cedex 13
d9834.france@finances.gouv.fr
3B. Ministère de l'agriculture, de l'agro-alimentaire et de la souveraineté alimentaire
Direction générale de la performance économique et environnementale des entreprises
SCPE/SDC
3 rue Barbet de Jouy
75349 PARIS 07 SP
4. 2026/0281/FR - C60A - Označevanje
5. Obvezno označevanje izvora mesa, ki se uporablja kot sestavina v živilih.
6. Meso goveda, prašičev, ovc, koz in perutnine, vključno z mesnimi pripravki in mehansko izkoščenim mesom, ki se uporablja kot sestavina v predpakiranih živilih.
7.
Uredba (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom: členi 40, 43, 44 in 45,
se ne uporablja.
8. Cilj ukrepa je uvesti obvezno označevanje izvora mesa goveda, prašičev, ovc, koz in perutnine, vključno z mesnimi pripravki in mehansko izkoščenim mesom, ki se uporablja kot sestavina v predpakiranih živilih.
Določa, da morajo podjetja dati prednost navedbi države izvora mesa, ki se uporablja kot sestavina živil. Vendar pa jim odstopanja omogočajo, da se omejijo na navedbo, kot je „EU“ ali „izven EU“, ali celo „EU ali izven EU“.
Izdelki, proizvedeni ali trženi v drugi državi članici Evropske unije ali v tretji državi, niso predmet tega ukrepa.
Ta ukrep bo veljal do 31. decembra 2030.
9. Ta ukrep se sprejme v skladu s členom 39 uredbe INCO. To državam članicam omogoča, da sprejmejo ukrepe, ki zahtevajo obvezno označevanje za določene vrste ali kategorije živil, če je to utemeljeno z vsaj enim od naslednjih razlogov: varovanje javnega zdravja, varstvo potrošnikov, preprečevanje zavajajočih praks ali preprečevanje nepoštene konkurence. Predložiti je treba tudi dokaze, da večina potrošnikov tem informacijam pripisuje velik pomen. Ta ukrep, ki zahteva obvezno navedbo države porekla ali kraja izvora živil, se lahko uvede le, če obstaja dokazana povezava med določenimi lastnostmi živila in njegovim poreklom ali krajem izvora.
9a. Naslednje tri točke dokazujejo, da so izpolnjene vse utemeljitve, zahtevane v členu 39 uredbe INCO:
Povezava med značilnostmi mesa evropskega porekla in njegovim poreklom
Odstavka II in III osnutka člena določata, da podjetja dajejo prednost navedbi države izvora mesa, ki se uporablja kot sestavina v živilih. Vendar jim določbe iz osnutka člena omogočajo, da se omejijo na navedbo, kot je „EU“ ali „izven EU“ ali celo „EU ali izven EU“. Zato je edina resnično obvezna zahteva tega člena, da mora biti izdelek uvrščen v vsaj eno od teh treh kategorij („EU“, „izven EU“ ali „EU ali izven EU“); podjetje pa se lahko odloči, ali bo upoštevalo to minimalno zahtevo ali pa bo navedlo državo porekla.
Kot se je izkazalo, je bil od 1. januarja 2006 uveden sklop evropskih predpisov („higienski paket“), ki zajema celotno verigo preskrbe s hrano – od primarne proizvodnje do distribucije končnemu potrošniku. Živinorejske prakse posebej urejata dve uredbi, ki določata stroge standarde za živila živalskega izvora:
Uredba (ES) št. 853/2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora se uporablja za vse nosilce živilske dejavnosti, ki ravnajo z živili živalskega izvora ali jih predelujejo;
Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o med drugim pravilih o zdravju in dobrobiti živali.
Poleg tega se lahko navede naslednje:
— Uredba (ES) št. 1/2005 o določitvi pravil za prevoz živali, ki predpisuje najdaljše trajanje prevoza, obvezna obdobja počitka, natančno gostoto natovarjanja in vzdrževanje določenih temperatur;
— Uredba (ES) št. 1099/2009 o zaščiti živali ob zakolu, ki zahteva, da se živalim prepreči vsaka nepotrebna bolečina, stiska ali trpljenje;
— Uredba (EU) 2019/6 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini, ki prepoveduje dajanje antibiotikov za spodbujanje rasti ali povečanje donosa.
Ta evropska uredba določa stroge standarde, ki vplivajo na presnovo in fiziologijo živali skozi celotno življenje vse do zakola, pa tudi na lastnosti mesa med ravnanjem z njim in predelavo.
Na podlagi teh predpisov je nesporno, da so izdelki živalskega izvora iz Evropske unije pridobili drugačne lastnosti v primerjavi z enakimi izdelki iz tretjih držav.
Študije, ki so jih na primer izvedli raziskovalci pri inštitutu INRAE, med drugim potrjujejo, da zmanjšanje stresa med rejo in zakolom živali pozitivno vpliva na kakovost mesa1.
Pričakovanja francoskih in evropskih potrošnikov
Že več kot desetletje številne študije kažejo na močno povpraševanje potrošnikov po označevanju izvora sestavin v živilih.
Na primer, raziskava, ki jo je leta 2023 v imenu organizacije Collectif En Vérité, ki se zavzema za preglednost glede porekla živil2, izvedla raziskovalna agencija Appinio, je pokazala, da 86 % potrošnikov meni, da so informacije o poreklu izdelkov pomembne pri nakupu.
Glede na raziskavo Barometer 2025 „Les Français, l’agriculture et l’alimentation“, ki jo je izvedla agencija Opinion Way, skoraj 69 % anketirancev navaja, da so pripravljeni plačati več za regionalni izdelek ali za izdelek, ki je v celoti francoskega porekla3.
Tudi evropski potrošniki pripisujejo velik pomen poreklu proizvodov. Na primer raziskava Eurobarometer agencije EFSA iz aprila 2025 o varnosti hrane v Evropski uniji.
9b. Izdelki, proizvedeni ali trženi v drugi državi članici Evropske unije ali v tretji državi, niso predmet tega ukrepa. To torej ne bo vplivalo na čezmejne storitve in trgovino.
Nacionalni ali evropski predpisi trenutno ne določajo splošne obveznosti navajanja porekla kmetijskih proizvodov, ki se uporabljajo kot sestavine v predpakiranih živilih.
Ta ukrep je najmanj omejevalen način za doseganje zastavljenega cilja, saj je edina resnično obvezna zahteva, da mora nosilec dejavnosti zagotoviti, da živila spadajo v vsaj eno od naslednjih treh kategorij označevanja: „EU“, „izven EU“ ali „iz EU ali izven EU“. Podjetje ima nato možnost, da se drži te minimalne zahteve ali pa navede državo porekla. Ta obveznost je zato najmanj omejevalna.
9c. Zasledovanega cilja, in sicer obveščanja potrošnika, ni mogoče doseči na noben drug način. Vpliv na trgovino z drugimi državami članicami ni nesorazmeren glede na cilj zagotavljanja preglednosti in sledljivosti za potrošnike. Označevanje izvora je odziv na odločne zahteve evropskih potrošnikov po sledljivosti mesnih izdelkov. To pomaga ohranjati in ponovno vzpostaviti zaupanje potrošnikov, zlasti po škandalih v zvezi s hrano. Poleg tega določba nima pomembnega vpliva na trgovino v smislu prevladujočega deleža trgovine z zadevnimi izdelki znotraj Skupnosti.
10. Sklici: Referenčnih besedil ni.
11. Ne
12.
13. Ne
14. Ne
15. Ne
16.
Vidik TOT: Ne
Vidik SFS: Ne
**********
Evropska komisija
Direktiva o kontaktni točki (EU) 2015/1535
e-naslov: grow-dir2015-1535-central@ec.europa.eu
