Sporočilo 001
Sporočilo Komisije - TRIS/(2026) 1288
Direktiva (EU) 2015/1535
Obvestilo: 2026/0233/GR
Uradno obvestilo o osnutku besedila države članice
Notification – Notification – Notifzierung – Нотификация – Oznámení – Notifikation – Γνωστοποίηση – Notificación – Teavitamine – Ilmoitus – Obavijest – Bejelentés – Notifica – Pranešimas – Paziņojums – Notifika – Kennisgeving – Zawiadomienie – Notificação – Notificare – Oznámenie – Obvestilo – Anmälan – Fógra a thabhairt
Does not open the delays - N'ouvre pas de délai - Kein Fristbeginn - Не се предвижда период на прекъсване - Nezahajuje prodlení - Fristerne indledes ikke - Καμμία έναρξη προθεσμίας - No abre el plazo - Viivituste perioodi ei avata - Määräaika ei ala tästä - Ne otvara razdoblje kašnjenja - Nem nyitja meg a késéseket - Non fa decorrere la mora - Atidėjimai nepradedami - Atlikšanas laikposms nesākas - Ma jiftaħx il-perijodi ta’ dewmien - Geen termijnbegin - Nie otwiera opóźnień - Não inicia o prazo - Nu deschide perioadele de stagnare - Nezačína oneskorenia - Ne uvaja zamud - Inleder ingen frist - Ní osclaíonn sé na moilleanna
MSG: 20261288.SL
1. MSG 001 IND 2026 0233 GR SL 08-05-2026 GR NOTIF
2. Greece
3A. ΕΛΟΤ, ΚΕΝΤΡΟ ΠΛΗΡΟΦΟΡΗΣΗΣ ΟΔΗΓΙΑΣ 98/34/Ε.Ε, ΚΗΦΙΣΟΥ 50, 121 33 ΠΕΡΙΣΤΕΡΙ, ΑΘΗΝΑ, Τ/Φ: + 30210- 2120104, Τ/Ο: + 30210- 2120131
3B. Υπουργείο Ψηφιακής Διακυβέρνησης,Γενική Γραμματεία Τηλεπικοινωνιών και Ταχυδρομείων,
Γενική Διεύθυνση Τηλεπικοινωνιών και Ταχυδρομείων,Διεύθυνση Τεχνολογικού Εξοπλισμού και Εγκαταστάσεων, Φραγκούδη 11 & Αλεξάνδρου Πάντου, Καλλιθέα 101 63,Τηλ.: +30 210 9098852, αρμ.: κ. Α. Παλιάτσος, e-mail:a.paliatsos@mindigital.gr
4. 2026/0233/GR - SERV60 - Internetne storitve
5. Obvestilo Evropski komisiji o osnutku določb o določitvi
starostne meje za uporabo spletnih storitev družbenih omrežij v skladu s postopki,
določenimi v Predsedniškem odloku št. 81/2018.
6. Določitev starostne meje za uporabo spletnih storitev družbenih omrežij
7.
8. Namen predlaganih določb je določiti jasno starostno mejo za dostop do teh storitev, pri čemer je glavni cilj zaščititi zdravje mladoletnikov pred tveganji, povezanimi z obliko in delovanjem spletnih storitev družbenih omrežij.
Zlasti se uvaja pravilo o »polnoletnosti v digitalni dobi«, v skladu s katerim dostop do
spletnih storitev družbenih omrežij ni dovoljen, dokler uporabnik ne dopolni starosti petnajst (15) let, pri čemer je treba spoštovanje te zahteve zagotoviti z zanesljivimi mehanizmi za preverjanje starosti. Ta meja je v skladu z nacionalnim okvirom za varstvo osebnih podatkov (Zakon št. 4624/2019) glede starosti soglasja za storitve informacijske družbe in ustreza ključni fazi adolescence, v kateri mladoletniki postopoma pridobivajo večjo samostojnost, hkrati pa v digitalnem okolju še vedno potrebujejo okrepljeno zaščito.
Poleg tega so bile regulativne določbe oblikovane tako, da so skladne s pravom EU, zlasti z Uredbo (EU) 2022/2065 (akt o digitalnih storitvah), pa tudi s
smernicami o zaščiti mladoletnikov, ki jih je Evropska komisija objavila poleti 2025 v skladu s členom 28(4) Uredbe (EU) 2022/2065 o digitalnih storitvah. Vendar, te določbe ne uvajajo novih samostojnih obveznosti za ponudnike spletnih platform in ne vzpostavljajo vzporednega ali avtonomnega nacionalnega mehanizma za spremljanje in sankcije.
9. A. Obveznost obveščanja in postopek TRIS
V skladu s Predsedniškim odlokom št. 81/2018 in zlasti členom 6(1) navedenega odloka morajo javni organi in telesa, ki pripravljajo osnutke tehničnih pravil, pred njihovim sprejetjem o tem obvestiti Evropsko komisijo prek informacijskega centra ELOT. Predlagani osnutki določb spadajo na področje uporabe zgoraj navedene predsedniške uredbe, če uvajajo ureditve v zvezi z dostopom do storitev informacijske družbe in so neposredno povezani z delovanjem spletnih platform. Zato je treba priložene osnutke določb pred njihovim sprejetjem in začetkom veljavnosti vnaprej sporočiti prek mehanizma TRIS.
B. Razlogi, ki upravičujejo osnutek določb v skladu s členom 6(1) predsedniškega odloka št.
81/2018
Osnutek predlaganih določb narekujejo nujni razlogi javnega interesa, ki temeljijo na dokumentirani oceni tveganj, povezanih z uporabo teh storitev s strani mladoletnikov, in zlasti potrebe po zaščiti njihovega duševnega zdravja in zdravega razvoja v digitalnem okolju. Zgodnja in intenzivna uporaba spletnih storitev družbenih omrežij, ki so zasnovane tako, da spodbujajo stalno vključevanje uporabnikov, običajno vodi do vzorcev uporabe, ki povzročajo zasvojenost, in negativnih učinkov na zdravje mladoletnikov. Namen določb ni uvesti splošno prepoved dostopa mladoletnikov do interneta ali preprečiti uporabo izobraževalnih ali informacijskih storitev, temveč zagotoviti ciljno usmerjeno ureditev storitev, ki zaradi svojih značilnosti zasnove pomenijo večje tveganje.
9a. Cilj predlaganega ukrepa, tj. uvedbe starostne meje 15 let za dostop do spletnih storitev družbenih omrežij, je obravnavati tveganje, ki izhaja iz zgodnje in intenzivne izpostavljenosti mladoletnikov spletnim storitvam družbenih omrežij, ki vključujejo funkcije zasnove, ki spodbujajo stalno uporabo ter lahko vodijo v zasvojenost in dostop do neprimernih vsebin, kar lahko negativno vpliva na njihovo zdravje. To povezavo potrjujejo tudi razpoložljivi raziskovalni podatki. Po podatkih nacionalne raziskave, ki jo je opravil grški center za varnejši internet (Safeline, 2025), vsak četrti učenec poroča, da prekomerno uporablja družbena omrežja in da potrebuje pomoč pri zmanjšanju te uporabe. Spletne navade otrok v Grčiji: nacionalna raziskava za leto 2025 o izzivih pri izvajanju akta o digitalnih storitvah
Ukrep je ciljno usmerjen, saj se nanaša izključno na spletne storitve družbenih omrežij in ne pomeni splošne omejitve dostopa mladoletnikov do interneta ali izobraževalnih in informacijskih storitev. Poleg tega izbira starostne meje 15 let ni naključna, temveč je v skladu z obstoječim okvirom varstva podatkov v Grčiji, kjer je bila starostna meja za soglasje staršev v zvezi s storitvami informacijske družbe v skladu z zakonom o izvajanju Splošne uredbe o varstvu podatkov (SUVP), in sicer Zakonom št. 4624/2019, že določena na 15 let. Poleg tega to sovpada s ključno fazo adolescence, v kateri mladoletniki postopoma pridobivajo večjo samostojnost, hkrati pa v digitalnem okolju še vedno potrebujejo večjo zaščito.
Predlagani ukrep ni sprejet samostojno, temveč je del usklajenega in vse širšega okvira državnih ukrepov za zaščito mladoletnikov v digitalnem okolju. Na nacionalni ravni se ukrep navezuje na obstoječe določbe, kot so prepoved uporabe mobilnih telefonov v šolskih prostorih, uvedba aplikacije »Kids Wallet« kot orodja za starševski nadzor, ciljni ukrepi Ministrstva za zdravje za obravnavanje digitalne odvisnosti v ustanovah za duševno zdravje ter izobraževalni programi Ministrstva za izobraževanje o varnosti na internetu in odvisnosti. Na evropski ravni se Grčija ne omejuje zgolj na nacionalno zakonodajo, temveč si s konkretnimi predlogi, naslovljenimi na Evropsko komisijo, aktivno prizadeva za razširitev tega ukrepa, s čimer dokazuje, da ta zakonodajna pobuda ni le posamična ali oportunistična, ampak je del dolgoročne in sistematične zavezanosti k uresničitvi tega cilja. Omeniti je treba tudi, da je Grčija decembra 2024 pripravila nacionalno strategijo za zaščito mladoletnikov pred odvisnostjo od interneta. Nacionalna strategija za zaščito mladoletnikov pred odvisnostjo od interneta – nationalcoalition.gov.gr Glede na študije, na katerih temelji priprava te strategije, ter na razpoložljive evropske in nacionalne raziskovalne podatke obstaja povezava med zgodnjo in pretirano uporabo družbenih omrežij ter povečano stopnjo stresa, motnjami spanja, spletnim nadlegovanjem in problematičnim vedenjem na spletu.
To torej predstavlja neposreden in sorazmeren ukrep na točki dostopa, katerega cilj je zaščititi zdravje in zdrav psihosocialni razvoj najbolj ranljive starostne skupine, in sicer mladoletnikov, saj so tveganja, ki jih želi odpraviti, neposredno povezana z uporabo spletnih storitev družbenih omrežij.
9b. Potreba po posredovanju je povezana zlasti z zgodnjo in intenzivno izpostavljenostjo mladoletnikov storitvam, ki uporabljajo oblikovne in algoritemske funkcije, ki lahko spodbujajo stalno uporabo in vodijo v zasvajajoče vzorce vedenja, kar ima posledice zlasti za njihovo telesno in duševno zdravje, zdrav psihosocialni razvoj ter varnost in zasebnost mladoletnikov. Potrebo po ukrepanju potrjujejo najnovejši podatki, ki kažejo, da se uporaba družbenih omrežij začne že v osnovni šoli in postane vsakodnevna ter intenzivna dejavnost še pred 15. letom starosti. Natančneje, 41 % osnovnošolcev in 51 % srednješolcev je navedlo, da so začeli uporabljati družbena omrežja v starosti med 10 in 12 leti. Spletne navade otrok v Grčiji: nacionalna raziskava za leto 2025 o izzivih pri izvajanju akta o digitalnih storitvah
Med pripravo ukrepa so bile preučene manj omejevalne alternative, kot so starševski nadzor ter ukrepi na področju digitalnega izobraževanja in obveščanja. Ukrepi na področju digitalne pismenosti in digitalnega izobraževanja so sicer potrebni kot dopolnilna zaščitna orodja, vendar se niso šteli za zadostne kot samostojni nadomestek za regulativno posredovanje, saj so tudi otroci z visoko stopnjo digitalne pismenosti še vedno izpostavljeni algoritmičnim mehanizmom, ki spodbujajo pretirano uporabo teh storitev, ki včasih povzroči zasvojenost. Ta ugotovitev je potrjena tudi v Nacionalni strategiji za zaščito mladoletnikov pred zasvojenostjo z internetom, v skladu s katero učinkovita zaščita mladoletnikov zahteva kombinacijo izobraževalnih, preventivnih in regulativnih ukrepov ter ne more temeljiti le na individualni odgovornosti staršev ali samih mladoletnikov. Nacionalna strategija za zaščito mladoletnikov pred odvisnostjo od interneta – nationalcoalition.gov.gr
Alternativni pristopi so bili ocenjeni kot neustrezni kot samostojni zaščitni ukrepi, saj temeljijo predvsem na individualnem nadzoru s strani staršev ali samih uporabnikov ter ne obravnavajo na celovit in učinkovit način tveganj, ki izhajajo iz značilnosti delovanja teh storitev. To potrebo potrjujejo tudi najnovejši empirični podatki. Zlasti glede na rezultate nacionalne raziskave Safeline (2025) večina otrok, mlajših od 13 let, kljub predpisanim starostnim omejitvam za takšno uporabo že uporablja platforme, kot so TikTok, Instagram in YouTube, medtem ko večina mladoletnikov ob odprtju računa navede lažno starost, kar izpostavlja pomanjkljivosti obstoječih mehanizmov za preverjanje starosti. Raziskave kažejo tudi, da se družbena omrežja začnejo uporabljati že v osnovni šoli in so del vsakodnevne dejavnosti, medtem ko veliko število mladoletnikov na teh platformah preživi več kot štiri ure na dan. Poleg tega obstajajo dokazi o omejenem starševskem nadzoru, zlasti v srednješolskem izobraževanju, ter o tem, da so otroci pogosto izpostavljeni neprimernim vsebinam, čeprav teh pogosto sploh ne iščejo sami. Nacionalna strategija za zaščito mladoletnikov pred odvisnostjo od interneta – nationalcoalition.gov.gr Zato se predlagani ukrep, ki vključuje uvedbo jasne starostne omejitve za dostop do te posebne kategorije storitev družbenih omrežij, šteje za nujnega za njihovo učinkovito zaščito.
9c. Izvajanje ukrepa je povezano z uporabo ustreznih in zanesljivih metod za preverjanje ali ocenjevanje starosti v skladu s členom 28 Uredbe (EU) 2022/2065 (akt o digitalnih storitvah) in ustreznimi smernicami Evropske komisije, ki določajo možnost določitve najnižje starostne meje za dostop do spletnih storitev družbenih omrežij z namenom zaščite mladoletnikov. Obremenitve ponudnikov takih storitev, zlasti v zvezi z razvojem ali vključevanjem ustreznih mehanizmov za preverjanje ali ocenjevanje starosti, ni mogoče šteti za nesorazmerno ali čezmerno glede na zastavljeni cilj v splošnem interesu, in sicer varstvo mladoletnikov, mlajših od petnajst (15) let, pred zdravstvenimi tveganji, povezanimi z zgodnjo in intenzivno uporabo družbenih omrežij.
Razpoložljivi empirični podatki govorijo v prid sprejetju ukrepa. Podatki, zabeleženi v raziskavi Safeline 2025, kažejo, da ukrep ne obravnava hipotetičnega ali abstraktnega tveganja, temveč obravnava oblike izpostavljenosti zelo tveganim okoljem, ki so že bile ugotovljene med mladoletniki. Spletne navade otrok v Grčiji: V nacionalni raziskavi iz leta 2025 so proučeni izzivi pri izvajanju akta o digitalnih storitvah. Poleg tega se zahteva, da morajo ponudniki izvajati mehanizme za preverjanje starosti, šteje za razumno, saj se obstoječi mehanizmi zdijo neustrezni. Glede na raziskavo Safeline 2025 kar 66 % osnovnošolcev in 74 % srednješolcev, ki uporabljajo družbena omrežja, priznava, da so pri registraciji navedli lažno starost, s čimer so se zlahka izognili mehanizmom za preverjanje starosti. Zaradi te ugotovitve je zahteva sorazmerna in neposredno povezana s potrebo po odpravi določene operativne vrzeli. Spletne navade otrok v Grčiji: nacionalna raziskava za leto 2025 o izzivih pri izvajanju akta o digitalnih storitvah
Osnutek določb prav tako zmanjšuje obremenitev ponudnikov, saj ne predpisuje izključne ali vnaprej določene tehnološke rešitve. Namesto tega dopuščajo uporabo različnih ustreznih metod preverjanja ali ocenjevanja starosti, vključno z rešitvijo za preverjanje starosti, ki je enakovredna tisti v Evropski uniji in je bila vključena v aplikaciji Gov.gr Wallet in Kids Wallet. Ta tehnološka nevtralnost ponudnikom omogoča prožnost pri izpolnjevanju predpisov in zmanjšuje tveganje prekomernih regulativnih ali finančnih obremenitev. Opozoriti je treba tudi, da pobuda EU za razvoj in dajanje na voljo tehnične rešitve za vlogo za preverjanje starosti po vsej Uniji dodatno zmanjšuje breme za ponudnike, saj jim brezplačno zagotavlja ustrezna tehnična orodja.
Breme se zmanjša tudi s prehodnim obdobjem do 1. januarja 2027, ki zadevnim ponudnikom zagotavlja dovolj časa za tehnično in organizacijsko prilagoditev. Poleg tega je obseg ukrepa omejen. Ta ukrep se ne nanaša na dostop mladoletnikov do interneta ali izobraževalnih ali informacijskih storitev na splošno, temveč zlasti na spletne storitve družbenih omrežij, in samo v zvezi z uporabniki, ki še niso dopolnili petnajst (15) let.
Glede na navedeno je vsako breme za ponudnike omejeno, tehnično obvladljivo in postopno izvedljivo, še posebej pomemben pa je zastavljeni namen. Nasprotno pa bi neukrepanje omogočilo mladoletnikom, da bi še naprej imeli neomejen dostop do storitev, namenjenih povečanju njihove vključenosti, kljub dokumentiranim dokazom o prekomerni uporabi, nezadostnem starševskem nadzoru, izogibanju starostnim omejitvam in izpostavljenosti neprimernim vsebinam. Zato je breme, ki ga nalaga ukrep, razumno in sorazmerno s ciljem zaščite mladoletnikov.
10. Sklici na osnovna besedila: Osnovno besedilo ne obstaja
11. Ne
12.
13. Ne
14. Ne
15. Ne
16.
Vidik TOT: Ne
Vidik SFS: Ne
**********
Evropska komisija
Direktiva o kontaktni točki (EU) 2015/1535
e-naslov: grow-dir2015-1535-central@ec.europa.eu
