Sporočilo 001
Sporočilo Komisije - TRIS/(2026) 1412
Direktiva (EU) 2015/1535
Obvestilo: 2026/0260/DE
Uradno obvestilo o osnutku besedila države članice
Notification – Notification – Notifzierung – Нотификация – Oznámení – Notifikation – Γνωστοποίηση – Notificación – Teavitamine – Ilmoitus – Obavijest – Bejelentés – Notifica – Pranešimas – Paziņojums – Notifika – Kennisgeving – Zawiadomienie – Notificação – Notificare – Oznámenie – Obvestilo – Anmälan – Fógra a thabhairt
Does not open the delays - N'ouvre pas de délai - Kein Fristbeginn - Не се предвижда период на прекъсване - Nezahajuje prodlení - Fristerne indledes ikke - Καμμία έναρξη προθεσμίας - No abre el plazo - Viivituste perioodi ei avata - Määräaika ei ala tästä - Ne otvara razdoblje kašnjenja - Nem nyitja meg a késéseket - Non fa decorrere la mora - Atidėjimai nepradedami - Atlikšanas laikposms nesākas - Ma jiftaħx il-perijodi ta’ dewmien - Geen termijnbegin - Nie otwiera opóźnień - Não inicia o prazo - Nu deschide perioadele de stagnare - Nezačína oneskorenia - Ne uvaja zamud - Inleder ingen frist - Ní osclaíonn sé na moilleanna
MSG: 20261412.SL
1. MSG 001 IND 2026 0260 DE SL 22-05-2026 DE NOTIF
2. Germany
3A. Bundesministerium für Wirtschaft und Energie, Referat EB3
3B. Der Beauftragte der Bundesregierung für Kultur und Medien (BKM), Referat KM56 (E-Mail: km56@bkm.bund.de)
4. 2026/0260/DE - SERV30 - Mediji
5. Zakon o spodbujanju evropskih avdiovizualnih del z obveznostjo naložb za ponudnike medijskih storitev (zakon o obveznosti naložb medijskih storitev – MedienInvestVG)
6. Medijske storitve na zahtevo ali storitve videa na zahtevo
7.
8. V skladu z zakonom o obveznosti naložb medijskih storitev morajo ponudniki medijskih storitev, tj. ponudniki video storitev na zahtevo in televizijske postaje z medijskimi knjižnicami, ki imajo koristi od nemškega trga gledanosti, 8 % svojega čistega prometa (ali, v primeru javnih radiotelevizijskih postaj, 8 % svojih programskih izdatkov) vložiti v produkcijo in distribucijo evropskih avdiovizualnih del. Cilj je zagotoviti stabilno in trajnostno raven naložb v nemškem sektorju produkcije. Določen delež teh naložb je treba prek podkvot nameniti produkciji novih del (60 %), izvirnim delom v nemškem jeziku (80 %) ter produkcijam neodvisnih filmskih producentov (70 %). Poleg tega je klavzula o prenosu pravic namenjena krepitvi položaja neodvisnih filmskih ustvarjalcev. Da bi hkrati zagotovili zadostno prožnost trga, odstopna klavzula omogoča odstopanja od določb zakona, povezanih z naložbami, na podlagi prostovoljnega sporazuma med ponudnikom medijskih storitev in enim ali več reprezentativnimi združenji producentov, pod pogojem, da se ponudnik medijskih storitev zaveže k povečanju naložb za najmanj 12 % in da se sklenejo pravični dogovori o dodelitvi pravic do uporabe. Nemški zvezni filmski odbor bo preverjal skladnost z zakonskimi in prostovoljnimi obveznostmi na podlagi zaupnega posredovanja ustreznih podatkov o prometu in naložbene dokumentacije s strani ponudnikov medijskih storitev. V primeru neizpolnjevanja obveznosti lahko Nemški zvezni filmski odbor zaračuna kompenzacijsko dajatev. Učinkovitost zakona bo po treh letih ocenil komisar zvezne vlade za kulturo in medije (BKM), ki bo o ugotovitvah poročal Bundestagu.
9. Zakon o obveznosti naložb medijskih storitev bo zagotovil stabilno in trajnostno raven naložb ter pluralnost trga, hkrati pa spodbujal razvoj evropske in nemške filmske industrije ter konkurenco, ki temelji na inovacijah. Zakon tako prispeva k ohranjanju konkurenčnosti produkcijskega sektorja v Nemčiji in Evropi ter k okrepitvi evropske filmske in televizijske industrije ter ustvarjalcev, ki v njej delujejo.
9a. Da bi uresničili cilj krepitve nemške in evropske produkcijske industrije ter zagotovili raznolikost ponudbe vsebin, zakon o obveznosti naložb medijskih storitev zagotavlja, da se potrebne naložbe ne namenjajo izključno za nakup licenc za obstoječe produkcije, temveč tudi posebej za ustvarjanje novih vsebin.
Obveznost, da se del sredstev namenja za dela, ustvarjena v nemškem jeziku, krepi nemškojezično produkcijsko industrijo, spodbuja kulturno raznolikost v avdiovizualnem sektorju in podpira nemški jezik v obsegu, ki ga dopušča zakonodaja EU. Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah državam članicam omogoča tudi, da sprejmejo ukrepe za zaščito kulturne raznolikosti na avdiovizualnem trgu. Države članice lahko poleg določb iz direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah uvedejo strožje določbe, kot so jezikovne zahteve, če so skladne s pravom Unije. Sodišče Evropske unije je to potrdilo pri preučitvi kvote za španski jezik (glej sodbo Sodišča Evropske unije z dne 5. marca 2009 – C‑222/07 – UTECA).
Upravičena dela morajo producirati predvsem filmski producenti, ki so neodvisni od ponudnika medijskih storitev, ki je naročil delo (tj. relativno neodvisni). Ta podkvota se zato lahko izpolni le, če ponudnik medijskih storitev ne izvaja korporativnega nadzora nad producentom. To krepi pluralnost trga, ohranja raznoliko produkcijsko krajino in nazadnje koristi uporabnikom.
Poleg tega je namen zakona ustvariti spodbude za filmske producente, da uvajajo inovacije in krepijo svojo ekonomsko neodvisnost. Ta cilj se doseže tako, da se filmskim producentom omogoči, da imajo od razvoja in produkcije avdiovizualnih del večje in trajnejše koristi kot doslej. Trenutno obstaja strukturno neravnovesje med medijskimi storitvami in filmskimi producenti, ki ovira inovativnost tega sektorja. Zakon to rešuje z uvedbo postopnega prenosa pravic v korist producentom, ki je povezan z obveznostjo naložb. Ta mehanizem neodvisnim produkcijskim podjetjem omogoča, da sčasoma oblikujejo lasten portfelj pravic, jih samostojno tržijo ter ustvarjene prihodke ponovno vložijo v razvoj novih, inovativnih vsebin in projektov. Na ta način bodo neodvisni filmski ustvarjalci bolj trajnostno kot prej sodelovali pri gospodarskem uspehu del, ki jih razvijajo in producirajo, kar bo izboljšalo njihov gospodarski položaj in s tem okrepilo gospodarsko odpornost ter preprečilo trenutni trend k visoko vertikalno integriranim korporativnim strukturam na trgu produkcije.
Krepitev neodvisne produkcije ni zgolj vprašanje doseganja gospodarskih ciljev. Pomeni tudi bistven prispevek h kulturni raznolikosti, kot jo priznava Konvencija Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov (2005). Obveznost naložb in mehanizem pravic za vračila nista ločeni določbi, temveč tesno prepletena instrumenta, ki lahko svoj polni regulativni učinek dosežeta le, če se uporabljata skupaj.
9b. Razvoj digitalnih medijskih tehnologij in vse večje pasovne širine prenosa so privedli do novih storitev na zahtevo ter zaradi vse večje konvergence medijev do temeljite preobrazbe v načinu uporabe medijev. Nelinearne storitve na zahtevo – zlasti storitve videa na zahtevo na podlagi naročnine in oglaševanja (S-VoD in A-VoD) – postajajo vse bolj priljubljene, medtem ko se uporaba tradicionalne televizije zmanjšuje. Na trgu prevladujejo mednarodni ponudniki, kot so Netflix, Amazon Prime Video, Apple TV in Disney+, katerih katalogi zajemajo predvsem dela, ki so jih naročili ali soproducirali, vendar ne izpolnjujejo meril „evropskega dela“. Evropska unija (EU) se je na te spremembe na trgu odzvala že leta 2017: Za zagotovitev ustreznih naložb v evropska dela člen 13(2) direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah državam članicam omogoča, da od ponudnikov medijskih storitev s sedežem na njihovem ozemlju in ponudnikov medijskih storitev, ki ciljajo na njihovo ozemlje, vendar imajo sedež v drugi državi članici (tako imenovane čezmejne storitve), zahtevajo neposredne naložbe v evropska dela.
Več držav članic EU, med njimi Francija, Italija, Portugalska in Španija, že izkorišča to evropsko možnost.
Ta korak je naredila tudi Nemčija, ko je začela izvajati zakon o obveznosti naložb medijskih storitev. Glede na to, da so bile v mnogih drugih državah članicah Evropske unije na podlagi direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah uvedena obveznost naložb, bi odsotnost takšne obveznosti v Nemčiji lahko povzročila konkurenčno slabši položaj. Ponudniki medijskih storitev bi lahko vse večje deleže naložb, ki so jih prej vlagali v Nemčiji, preusmerili v druge evropske države, da bi izpolnili tam veljavne obveznosti. Glede na poročilo Evropskega avdiovizualnega observatorija z dne 11. septembra 2025 o naložbah radiotelevizijskih hiš in pretočnih storitev v evropske izvirne vsebine (str. 18) naložbe globalnih ponudnikov pretočnih storitev v Nemčiji znatno zaostajajo za naložbami v drugih državah članicah in glede na velikost nemškega produkcijskega trga tudi ne dosegajo pričakovanj.
9c. Hkrati pa zakon o obveznosti naložb medijskih storitev v poslovno svobodo ponudnikov medijskih storitev posega le v najmanjši možni meri: Ponudniki izpolnjujejo svoje obveznosti z neposrednimi naložbami, pri čemer ohranijo svobodo izbire posameznega filmskega producenta ter žanra, oblike in vsebine avdiovizualnega dela, ki se bo produciralo ali licenciralo, v skladu z določbami tega zakona.
Obveznost naložb velja za ponudnike medijskih storitev z zelo različnimi poslovnimi modeli, programskimi usmeritvami in korporativnimi strukturami. Da bi se zagotovila čim večja stopnja prožnosti, jim oddelek 9 omogoča, da sklenejo sporazume z enim ali več reprezentativnimi združenji filmskih producentov, s čimer se omogočijo odstopanja od zahtev, povezanih z naložbami, iz zakona. Ta tako imenovana klavzula o izvzetju je namenjena zaščiti sorazmernosti zakonsko določenega posega in zagotavlja, da se obveznost izvaja na način, ki je skladen s temeljnimi pravicami.
Uporaba te prožnosti zahteva, da se ponudnik medijskih storitev zaveže k povečanju naložb za najmanj 12 %, sporazum pa mora vsebovati določbo o pravicah uporabe, ki ustrezno upošteva interese obeh strani. To zagotavlja, da so zakonski cilji doseženi ali preseženi vsaj v primerljivem obsegu v okviru panožnega sporazuma. Klavzula o odstopu je enako na voljo vsem ponudnikom medijskih storitev.
Ta posebna kombinacija prostovoljnih naložbenih zavez v okviru posamično dogovorjenih sporazumov in zakonskih določb na eni strani ter zakonsko določene minimalne naložbene kvote za ponudnike medijskih storitev na drugi strani omogoča največjo možno gospodarsko prožnost, hkrati pa zagotavlja minimalne ravni naložb v Nemčiji.
10. Sklici na osnovna besedila: osnovna besedila niso na voljo.
11. Ne
12.
13. Ne
14. Ne
15. Ne
16.
Vidik TOT: Ne
Vidik SFS: Ne
**********
Evropska komisija
Direktiva o kontaktni točki (EU) 2015/1535
e-naslov: grow-dir2015-1535-central@ec.europa.eu
