Sporočilo 001
Sporočilo Komisije - TRIS/(2026) 1669
Direktiva (EU) 2015/1535
Obvestilo: 2026/0313/IT
Uradno obvestilo o osnutku besedila države članice
Notification – Notification – Notifzierung – Нотификация – Oznámení – Notifikation – Γνωστοποίηση – Notificación – Teavitamine – Ilmoitus – Obavijest – Bejelentés – Notifica – Pranešimas – Paziņojums – Notifika – Kennisgeving – Zawiadomienie – Notificação – Notificare – Oznámenie – Obvestilo – Anmälan – Fógra a thabhairt
Does not open the delays - N'ouvre pas de délai - Kein Fristbeginn - Не се предвижда период на прекъсване - Nezahajuje prodlení - Fristerne indledes ikke - Καμμία έναρξη προθεσμίας - No abre el plazo - Viivituste perioodi ei avata - Määräaika ei ala tästä - Ne otvara razdoblje kašnjenja - Nem nyitja meg a késéseket - Non fa decorrere la mora - Atidėjimai nepradedami - Atlikšanas laikposms nesākas - Ma jiftaħx il-perijodi ta’ dewmien - Geen termijnbegin - Nie otwiera opóźnień - Não inicia o prazo - Nu deschide perioadele de stagnare - Nezačína oneskorenia - Ne uvaja zamud - Inleder ingen frist - Ní osclaíonn sé na moilleanna
MSG: 20261669.SL
1. MSG 001 IND 2026 0313 IT SL 24-06-2026 IT NOTIF
2. Italy
3A. Ministero delle Imprese e del Made in Italy
Dipartimento Mercato e Tutela Direzione Generale Consumatori e Mercato
Divisione II. Normativa tecnica - Sicurezza e conformità dei prodotti, qualità prodotti e servizi
00187 Roma - Via Molise, 2
3B. Ministero dell’agricoltura, della sovranità alimentare e delle foreste
Direzione generale dello sviluppo rurale
DISR VII - Valorizzazione biodiversità animale
Via XX Settembre, 20 - 00187 Roma
4. 2026/0313/IT - C60A - Označevanje
5. Predpisi, ki urejajo „nacionalni sistem kakovosti za dobrobit živali – SQNBA“ v skladu s členom 224a uredbe z zakonsko močjo št. 34 z dne 19. maja 2020, in operativni postopki za upravljanje in odobritev zahtev za certificiranje (specifikacij) za prašiče za pitanje ...
6. Ureja certificiranje SQNBA, opredeljuje zahteve glede zdravja in dobrobiti živali, ki so strožje od EU in nacionalnih standardov za certificiranje goveda in prašičev, ki se redijo na prostem, ter določa pravila za trženje certificiranih živali in proizvodov.
7.
8. Nacionalni sistem kakovosti za dobrobit živali (v nadaljnjem besedilu: SQNBA) je certifikacijska shema za živinorejske kmetije in živalske proizvode, pridobljene na njih, za dobrobit živali, vzpostavljena v skladu s členom 224a uredbe z zakonsko močjo št. 34 z dne 19. maja 2020, uvedene z zakonom o preoblikovanju št. 77 z dne 17. julija 2020 (https://www.gazzettaufficiale.it/eli/id/2020/07/18/20A03914/sg).
Sistem je rezultat sodelovanja Ministrstva za kmetijstvo, prehransko suverenost in gozdarstvo (MASAF), Ministrstva za zdravje in italijanskega akreditacijskega organa (Accredia), njegov cilj pa je opredeliti osnovno nacionalno proizvodno shemo s ciljem izboljšanja trajnosti proizvodnih procesov in preglednosti v odnosu do potrošnikov.
Predlagani tehnični predpis (členi 1 do 11) določa postopek za opredelitev zahtev glede zdravja in dobrobiti živali, ki so strožje od tistih, določenih v zakonodaji EU in nacionalni zakonodaji, za priznanje ustreznosti upravljanja procesa vzreje, namenjenega proizvodnji hrane. V njem je pojasnjeno tudi, da je sodelovanje v sistemu SQNBA prostovoljno in da je pravica do dostopa zagotovljena vsem zakonito zadevnim izvajalcem v državah članicah Evropske unije. Ureja tudi certificiranje skladnosti z zahtevami SQNBA ter postopke in metode, s katerimi lahko subjekti, ki pripadajo zadevni proizvodni verigi, tržijo živali iz certificirane črede ali proizvode živalskega izvora. V členu 12 pa je določeno, da se na predlog tehničnega in znanstvenega odbora za dobrobit živali (CTSBA), kot je določeno v členu 10 uredbe, opredelijo zahteve za certificiranje (specifikacije) za govedo in prašiče za pitanje, ki se gojijo na prostem, katerih besedila so navedena v Prilogi 3.
Nazadnje, člen 13 predloga predvideva hkratno razveljavitev prejšnje nacionalne zakonodaje o sistemu SQNBA.
9. Cilj SQNBA je vzpostaviti nacionalni okvir za izboljšanje trajnostnosti proizvodnih procesov in povečanje preglednosti za potrošnike.
Osnutek je bil ponovno predložen, da bi se upošteval umik, napovedan v sporočilu št. 009 z dne 22. aprila 2026 (obvestilo 2026/0075/IT), v katerem Komisija meni, da je treba razveljaviti prejšnje predpise o SQNBA in jih nadomestiti z novim osnutkom.
Predlog s preklicem prejšnje nacionalne zakonodaje vključuje postopek za opredelitev zahtev glede zdravja in dobrobiti živali, ki so strožje od tistih, določenih v zadevni zakonodaji EU in nacionalni zakonodaji, in usmerjene v ureditev upravljanja procesa vzreje, namenjenega proizvodnji hrane, ter zahteve za certificiranje (specifikacije) v zvezi z govedom in prašiči za pitanje, ki se redijo na prostem. Članstvo v SQNBA je prostovoljno, pravica do dostopa pa je zagotovljena vsem zakonito zadevnim izvajalcem v Evropski uniji (člen 1, odstavek 1). Ureja tudi izdajanje potrdil o skladnosti z zahtevami SQNBA ter postopke in metode, s katerimi lahko različni subjekti tržijo živali iz certificirane črede ali proizvode živalskega izvora.
Rezultati raziskav Eurobarometra iz let 2016 in 20213 opozarjajo na vse večjo zaskrbljenost italijanskih in evropskih državljanov glede dobrobiti živali in zmanjšanja uporabe antibiotikov v živinoreji. To zanimanje kaže na povečanje števila pobud na področju označevanja, katerih cilj je zagotoviti pregledne informacije o teh vprašanjih. Ta trend potrjuje končno poročilo Evropske komisije z naslovom Study on Animal Welfare Labelling – Final Report (Študija o označevanju ravni dobrobiti – končno poročilo), v katerem je bilo ugotovljeno, da obstaja veliko povpraševanje po informacijah o pogojih živinoreje, zlasti v zvezi s svobodo gibanja, ureditvijo nastanitve, dostopom do zunanjih površin in klavniškimi praksami. V študiji je poudarjeno tudi, da potrošnike zanimajo sistemi označevanja, ki potrjujejo visoke standarde dobrobiti živali, zlasti v fazah reje in zakola.
Raziskava, ki jo je leta 2022 izvedlo združenje AISA-Federchimica2, potrjuje tudi pomen, ki ga Italijani pripisujejo dobrobiti živali. Več kot 80 % anketirancev meni, da je kakovost proizvodov odvisna od kakovosti reje živali, medtem ko skoraj polovica meni, da je treba še dodatno izboljšati življenjske pogoje živali. Med glavnimi opredeljenimi ukrepi so zmanjšanje uporabe antibiotikov, izboljšanje spremljanja zdravstvenega stanja živali ter zmanjšanje gostote živine na kmetijah. Večina anketirancev je navedla tudi, da bi bili pripravljeni plačati več za proizvode, proizvedene v skladu s standardi dobrobiti živali, pri čemer so priznali osrednjo vlogo kmetov in veterinarjev pri spodbujanju bolj trajnostnih in odgovornih proizvodnih sistemov.
Zato osnutek tehničnega predpisa ne spodbuja le dobrobiti živali na kmetijah na splošno, temveč tudi zagotavlja, da lahko vedno večje število potrošnikov na trgu najde certificirane proizvode s kmetij, kjer dobrobit živali presega obvezne standarde.
9a. — Kakšno je tveganje za legitimni cilj v javnem interesu, ki naj bi ga priglašeni ukrep odpravil?
Namen osnutka tehničnega predpisa je dati večji zagon novim evropskim strategijam, da bi čim prej dosegli cilje, zastavljene za izboljšanje dobrobiti živali in boj proti odpornosti na protimikrobna sredstva. V zvezi s tem so nove evropske strategije usmerjene v nagrajevanje kmetij, ki so resnično zavezane izboljševanju zdravja in dobrobiti živali v reji ter omejevanju uporabe protimikrobnih sredstev na kmetijah. Te kmetije lahko izkoristijo spodbude za pospešitev doseganja teh ciljev in z določbami predlagane tehnične uredbe SQNBA končnim potrošnikom zagotovijo prepoznavnost proizvodov, ki izpolnjujejo nadpovprečne ravni dobrobiti živali in druge standarde.
Kako ta ukrep prispeva k doseganju zastavljenega cilja?
SQNBA namreč zajema zahteve in postopke v zvezi z upravljanjem faze vzreje, zdravjem in dobrobitjo živali, saj vlada prepričanje, da ima pozitiven vpliv na te vidike učinek na s tem povezane stroške, produktivnost živali, uporabo zdravil, odpornost na protimikrobna sredstva ter zmanjšanje emisij na kmetijah – vidike, ki so danes ključni za trajnostnost kmetijstva. Naknadno pridobljeno certificiranje bo sodelujočim izvajalcem omogočilo uporabo specifičnih informacij za razlikovanje trženja in označevanja živali in proizvodov, ki izvirajo iz istega sistema kakovosti.
— Ali se cilj v javnem interesu uresničuje dosledno in sistematično, in če da, kako?
SQNBA je shema prostovoljnega certificiranja, v okviru katere deležniki prostovoljno spoštujejo posebne kodekse ravnanja, ki določajo zahteve za certificiranje. Spodbude, predvidene v strateškem načrtu skupne kmetijske politike (SKP), bodo spodbudile sodelovanje v sistemu SQNBA, naraščajoče povpraševanje po proizvodih s kmetij, ki so zavezane zagotavljanju višjih standardov dobrobiti, pa bo omogočilo uresničitev zastavljenih ciljev.
9b. Kakšen je obseg omejitve notranjega trga, ki jo uvaja priglašeni osnutek ukrepa? Kako bo ta ukrep vplival na čezmejno trgovino in storitve? Osnutek tehničnega predpisa ne bo povzročil nobenih omejitev na trgu. Trženje proizvodov v Italiji, pridobljenih v okviru drugih certificiranih sistemov kakovosti za dobrobit živali in ki izvirajo iz drugih držav članic, ni prepovedano, prav tako pa ne ovira ali omejuje prostega pretoka živil v skladu s členom 38 Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom. Člen 38(2) med drugim v okviru možnosti, določenih v spodnjem členu 39, dopušča, da se z nacionalnimi predpisi urejajo zadeve, ki niso izrecno usklajene. Zato predlagani tehnični predpis nikakor ne izključuje možnosti trženja proizvodov v Italiji, ki so označeni v skladu s certificiranimi sistemi kakovosti za dobrobit živali, pod pogojem, da so proizvedeni v skladu s tehničnimi predpisi, ki so jih odobrile države članice porekla, in da so namenjeni končnemu potrošniku v Italiji. V primeru, da se ti proizvodi v Italiji ponovno označijo, mora italijanski izvajalec upoštevati specifikacije države porekla proizvodov in delovati v skladu z njimi za tiste faze verige, ki se bodo odvijale v Italiji. Nazadnje je treba opozoriti, da člen 3(2) osnutka določa prilagoditev postopkov le za tehnične standarde, ki so že priznani ali odobreni v okviru ministrstva MASAF, ali za prostovoljne certifikate, ki jih izdajo certifikacijski organi, ki delujejo izključno v Italiji, in vsebujejo informacije o dobrobiti živali, biološki varnosti na kmetijah in zdravilih za uporabo v veterinarski medicini. Navedeni člen 3 se zato na noben način ne nanaša na druge sheme kakovosti v zvezi z dobrobitjo živali, ki so bile zakonito vzpostavljene v drugih državah članicah. — Zakaj obstoječa specifična ali splošna pravila (na primer zakonodaja o varnosti proizvodov ali varstvu potrošnikov) ne zadostujejo za zaščito cilja ali ciljev v javnem interesu, ki se uresničujejo? Ali je ukrep, določen v priglašenem osnutku, najmanj omejevalni ukrep oziroma ali obstajajo manj omejevalni ukrepi glede njegovega vpliva na notranji trg? Zadevni predlog naj bi predstavljal enotni referenčni okvir v prostovoljnem certificiranju v zvezi z dobrobitjo živali, ki temelji na ocenjevanju znanstvenih parametrov, in je zato namenjen ureditvi različnih veljavnih certifikacijskih protokolov, ki obstajajo, in zagotovitvi jasnejših informacij za potrošnike. Poleg tega na ravni EU ni zakonodaje, ki bi urejala označevanje ravni dobrobiti živali, kljub več predlogom v zvezi s tem. Katere manj omejevalne možnosti so bile obravnavane? Cilj predloga je vzpostaviti višji standard dobrobiti, kot ga zahteva obvezna zakonodaja, hkrati pa predvideva postopno uvajanje nekaterih zahtev. To predstavlja prvi korak k omogočanju odločilnega prehoda na kmetije, ki uvajajo strožje standarde dobrobiti živali. Druga možnost je možnost „nič“, zato ni drugih možnosti. Zakaj so bile te druge možnosti izključene?
To je ukrep v prvi fazi, ki omogoča srednjeročno oceno uvedbe dodatnih zahtev. Zakaj je izbrani ukrep najmanj omejujoče sredstvo za doseganje cilja? Ker gre za ukrep prve stopnje, ki uvaja zahteve, ki jih bo moral izpolnjevati širok razpon kmetov, hkrati pa dviguje standarde dobrobiti živali in sproža pozitivni krog, ki se lahko še naprej širi.
9c. Ali ukrep nalaga omejitve, ki so sorazmerne s pomembnostjo zastavljenega cilja javnega interesa, ali, kjer je primerno, z resnostjo tveganja in verjetnostjo njegovega pojava?
Vlada prepričanje, da je certifikacija s strožjimi zahtevami sorazmerna s pomembnostjo cilja javnega interesa, ki se s tem zasleduje. Sodelovanje je prostovoljno.
— Ali je bilo varstvo javnega interesa, ki naj bi se z ukrepom zagotovilo, ocenjeno glede na stopnjo poseganja v delovanje notranjega trga? Zakaj so pristojni organi ugotovili, da ima varstvo javnega interesa prednost pred vzpostavitvijo ovire za notranji trg?
Glede na naravo ukrepa ta ne povzroča nobenih notranjih motenj; nasprotno, njegov cilj je izboljšati dobrobit živali in omogočiti posebno označevanje pridobljenih proizvodov, ne da bi s tem škodovalo proizvodom tistih, ki se odločijo, da ne bodo upoštevali sistema SQNBA.
— Kako škodljivo je nedoseganje cilja javnega interesa v primerjavi z morebitno škodo, ki bi jo povzročila omejitev?
Vlada prepričanje, da bodo koristi, ki jih bo mogoče doseči, znatne in da to ne bo škodovalo sedanjemu tržnemu sistemu, ki ostaja v veljavi.
10. Sklici na osnovna besedila: osnovna besedila niso na voljo.
11. Ne
12.
13. Ne
14. Ne
15. Ne
16.
Vidik TOT: Ne
Vidik SFS: Ne
**********
Evropska komisija
Direktiva o kontaktni točki (EU) 2015/1535
e-naslov: grow-dir2015-1535-central@ec.europa.eu
