Sporočilo 001
Sporočilo Komisije - TRIS/(2026) 1246
Direktiva (EU) 2015/1535
Obvestilo: 2026/0224/AT
Uradno obvestilo o osnutku besedila države članice
Notification – Notification – Notifzierung – Нотификация – Oznámení – Notifikation – Γνωστοποίηση – Notificación – Teavitamine – Ilmoitus – Obavijest – Bejelentés – Notifica – Pranešimas – Paziņojums – Notifika – Kennisgeving – Zawiadomienie – Notificação – Notificare – Oznámenie – Obvestilo – Anmälan – Fógra a thabhairt
Does not open the delays - N'ouvre pas de délai - Kein Fristbeginn - Не се предвижда период на прекъсване - Nezahajuje prodlení - Fristerne indledes ikke - Καμμία έναρξη προθεσμίας - No abre el plazo - Viivituste perioodi ei avata - Määräaika ei ala tästä - Ne otvara razdoblje kašnjenja - Nem nyitja meg a késéseket - Non fa decorrere la mora - Atidėjimai nepradedami - Atlikšanas laikposms nesākas - Ma jiftaħx il-perijodi ta’ dewmien - Geen termijnbegin - Nie otwiera opóźnień - Não inicia o prazo - Nu deschide perioadele de stagnare - Nezačína oneskorenia - Ne uvaja zamud - Inleder ingen frist - Ní osclaíonn sé na moilleanna
MSG: 20261246.SL
1. MSG 001 IND 2026 0224 AT SL 05-05-2026 AT NOTIF
2. Austria
3A. Bundesministerium für Wirtschaft, Energie und Tourismus
Abteilung II/8
A-1010 Wien, Stubenring 1
E-Mail: not9834@bmwet.gv.at
3B. Amt der Oö. Landesregierung
Direktion Verfassungsdienst - Oö. Landtagsdirektion
A-4021 Linz, Landhausplatz 1
Telefon +43-732/7720-11171
E-Mail: verfd.post@ooe.gv.at
4. 2026/0224/AT - X30M - Tekstil in oprema
5. Deželni zakon, s katerim se spremeni Zgornji avstrijski zakon o ravnanju z odpadki (AWG) iz leta 2009
(Sprememba Zgornjega avstrijskega zakona o ravnanju z odpadki iz leta 2026 – Sprememba zgornjega avstrijskega AWG 2026)
6. Rabljeni tekstil, ki se dostavi kot ostanek in odpadek
7.
8. Zaradi nestabilnosti trga z rabljenim tekstilom v sektorju ravnanja z odpadki se v zakonodajo vključi obveznost, da se rabljeni tekstil, namenjen za ostanek in odpadke, dostavi okrajnim združenjem za ravnanje z odpadki ali občinam z lastnimi zakonskimi določbami, da se tako dolgoročno zagotovi njegovo ustrezno odstranjevanje.
9. V okviru javnih storitev je treba zagotoviti ustrezno zbiranje, predelavo in odstranjevanje rabljenih tekstilnih izdelkov iz zasebnih gospodinjstev. Hkrati je treba zagotoviti tudi usklajeno in učinkovito ravnanje z odpadki. Zato naj bi standardizacija obveznega sistema oddaje rabljenih tekstilnih izdelkov iz zasebnih gospodinjstev okrajnim združenjem za ravnanje z odpadki ali občinam z lastnimi predpisi zagotovila, da se ti rabljeni tekstilni izdelki zbirajo in predelujejo na urejen način. „Zgornja avstrijska shema za rabljene tekstilne izdelke “ [Oö. Alttextilienlösung] ne le pomaga preprečiti težave, ki se redno pojavljajo pri zbiranju, ki ga organizirajo zasebni zbiralci, in poveča stopnjo zbiranja ločeno zbranih rabljenih tekstilnih izdelkov, temveč tudi prispeva k varstvu okolja in lokalne pokrajine.
9a. Ta določba temelji na prevladujočih razlogih javnega interesa, zlasti na utemeljitvi varstva okolja, kot jo je razvilo Sodišče Evropske unije (začetek: Sodišče ES, 7. februar 1985, zadeva 240/83, Association de défense des brûleurs d’huiles usagées, odstavek 15). To vključuje tudi varstvo mestnega okolja (Sodišče Evropske unije, 30. januar 2018, združeni zadevi C‑360/15 in C‑31/16, Visser, odstavek 135).
Določba je utemeljena tudi z varstvom krajine mest, ki ga Sodišče prav tako priznava kot nujni razlog v splošnem interesu (Sodišče Evropske unije, 29. januar 2001, zadeva C‑17/00, De Coster, odstavek 36).
V zvezi z ustreznostjo tega ukrepa je treba opozoriti, da je z obveznostjo oddaje odpadkov v vsakem primeru mogoče doseči zgoraj navedene cilje, saj zagotavlja ustrezno zbiranje in predelavo rabljenih tekstilnih izdelkov ne glede na njihovo trenutno tržno vrednost. Preprečuje negativne vplive zasebnih zbiralcev na varstvo okolja, varstvo mestnega okolja in varstvo mestne podobe, hkrati pa je nujen za zagotavljanje kontinuitete, predvidljivosti in nadaljnjega razvoja ravnanja z gospodinjskimi odpadki.
Ekskluzivni občinski sistem zbiranja rabljenih tekstilnih izdelkov zagotavlja, da se tekstil zbira na način, ki omogoča najboljše možne rezultate pri nadaljnji predelavi. Samo na ta način je mogoče spodbujati ponovno uporabo in recikliranje, doseči zastavljene cilje ter nenehno zmanjševati okolju škodljivo odlaganje odpadkov. V primeru zbiranja rabljenega tekstila izključno prek občinskega sistema zbiranja zgoraj opisani postopki zagotavljajo, da tekstil ob oddaji izpolnjuje določene kakovostne standarde (čist, suh, popoln in nepoškodovan), da je ustrezno skladiščen ter da se predeluje ali odstranjuje na okolju prijazen in sledljiv način.
9b. Kar zadeva tekstil iz zasebnih gospodinjstev, je bil v Zgornji Avstriji poleg organiziranega sistema zbiranja, ki ga izvajajo združenja za ravnanje z odpadki, razvit tudi sistem zbiranja v zabojnikih prek različnih zasebnih izvajalcev. V praksi pa to pogosto povzroča precejšnje težave.
Zbiranje prek zabojnikov, ki ga ponujajo zasebna podjetja, pogosto ovira postopek predelave. Rabljeni tekstilni izdelki, ki jih odložijo imetniki odpadkov, so pogosto neustrezno pakirani, nepopolni (npr. posamezni čevlji), če so zabojniki prenapolnjeni, pa ostanejo ob zbirnih mestih brez zaščite pred vremenskimi vplivi. Vlažnih in umazanih tekstilnih izdelkov ni mogoče reciklirati, zato jih je treba odvreči med preostale odpadke.
Nasprotno pa je zbiranje rabljenih tekstilnih izdelkov v centrih za zbiranje odpadkov, ki jih upravljajo okrožna združenja za ravnanje z odpadki in občine z lastno zakonodajo, preizkušen in uveljavljen sistem. Za pakiranje tekstila so na voljo posebne zračne in prozorne vrečke, ki omogočajo preverjanje kakovosti na mestu prevzema ali med sortiranjem. Zbiranje rabljenih oblačil poteka na za to namenjenem, ponavadi pokritem prostoru pod nadzorom centrov za zbiranje odpadkov. Čevlji se zbirajo ločeno.
Zbiranje rabljenih tekstilnih izdelkov iz zasebnih gospodinjstev je treba primarno izvajati prek obstoječih centrov za zbiranje odpadkov. Ti centri imajo potrebno infrastrukturo in organizacijske pogoje za zagotavljanje urejenega, nadzorovanega in kakovostnega prevzema rabljenega tekstila. Druge metode zbiranja, zlasti zbiranje v zabojnikih, bi bilo treba obravnavati kot sekundarne v primerjavi z zbiranjem prek centrov za zbiranje odpadkov in bi jih bilo treba zagotoviti le kot dopolnilni ukrep. Zakonodaja okrožnim združenjem za ravnanje z odpadki in občinam z lastno zakonodajo namerno dopušča določeno mero prožnosti pri urejanju zadev, da se lahko prilagodljivo odzivajo na lokalne razmere.
Zlasti v mestnih območjih so zabojniki za zbiranje rabljenih tekstilnih izdelkov pogosto prepolni ali umazani. Vendar sta njihovo čiščenje in odstranjevanje odloženih odpadkov na splošno težavna, saj zasebni izvajalci običajno niso dostopni. V praksi obveznost odstranjevanja neustrezno skladiščenih odpadkov ponovno nosijo občine. To zanje pomeni dodatne stroške.
V zasebnih sistemih zbiranja se tekstilni odpadki v nekaterih primerih izvažajo v tretje države pod pretvezo ponovne uporabe. Med tem postopkom lahko deli izvoženih nesortiranih tekstilnih izdelkov končajo na (nezakonitih) odlagališčih v tretjih državah.
Poleg tega so izkušnje pokazale, da zasebna podjetja delujejo le tam, kjer tokovi materiala z ekonomsko vrednostjo obljubljajo zadostne donose. V preteklosti se je prav tako izkazalo, da so se dejavnosti zbiranja znatno povečale v obdobjih, ko je bilo zbiranje rabljenih tekstilnih izdelkov še posebej donosno. V zvezi z rabljenimi tekstilnimi izdelki to v praksi pomeni, da se zasebni gospodarski subjekti osredotočajo na ekonomsko donosne kategorije tekstilnih izdelkov (izdelki za trg rabljenih izdelkov, materiali, primerni za recikliranje) in storitve zbiranja ponujajo le tam, kjer se ti izdelki ustvarjajo. Če se osredotočamo zgolj na gospodarsko donosna območja in tokove odpadkov ter to počnemo le takrat, ko je to finančno ugodno, to vodi do razdrobljenega sistema zbiranja odpadkov in vrzeli v storitvah ravnanja z odpadki.
9c. Nov regulativni okvir za rabljene tekstilne izdelke iz zasebnih gospodinjstev v obliki obveznosti oddaje odpadkov v občinski sistem
– ni diskriminatoren,
– je upravičen zaradi nujnih razlogov v javnem interesu,
– je primeren za zagotavljanje doseganja zastavljenih ciljev in
– ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev.
V zvezi z nediskriminacijo je treba opozoriti, da se predlagane določbe uporabljajo enako za domače in tuje zasebne zbiralce. Ker se merila ne nanašajo na druge dejavnike, ki bi jih domača podjetja lažje izpolnjevala, tudi ni posredne diskriminacije.
Določba prav tako ni pretirana in ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje cilja. Zasebna podjetja niso popolnoma izključena s trga, saj lahko okrožna združenja za ravnanje z odpadki in občine z lastno zakonodajo še naprej pooblaščajo tretje osebe za izvajanje zbiranja odpadkov, s čimer se zagotovi njihovo sodelovanje pri ravnanju z odpadki v okviru javnih storitev. Hkrati strokovno znanje in izkušnje okrožnih združenj za ravnanje z odpadki ter občin z lastno zakonodajo zagotavljajo, da se uporabljajo le tisti sistemi zbiranja, ki zagotavljajo kakovostno, zanesljivo, neprekinjeno in celovito zbiranje rabljenih tekstilnih izdelkov.
Prav tako je treba opozoriti, da se predvidena določba nanaša le na opravljanje storitve zbiranja. Zasebna podjetja s področja ravnanja z odpadki in krožnega gospodarstva ostajajo vključena v verigo predelave in ustvarjanja vrednosti, saj združenja za ravnanje z odpadki tem podjetjem dostavljajo zbrane frakcije z zagotovljeno kakovostjo za nadaljnjo obdelavo in predelavo.
V skladu z obveznostjo občin, da zbirajo lokalne odpadke, se obveznost oddaje odpadkov v občinski sistem zbiranja uporablja le za zbiranje rabljenega tekstila iz zasebnih gospodinjstev. Zasebna podjetja lahko zato še naprej zbirajo rabljene tekstilne izdelke od komercialnih podjetij in se ukvarjajo z dejavnostmi predelave tekstilnih izdelkov (razvrščanje, predelava, obnova in podobne dejavnosti). Zato tudi iz zgoraj navedenih razlogov niso izključeni iz upravljanja starih tekstilnih izdelkov. Okrožnim združenjem za ravnanje z odpadki in občinam z lastno zakonodajo se kot naloga dodeli le storitev zbiranja, s čimer se zagotovi, da vzporedne strukture zbiranja ne povečajo splošnega ekonomskega bremena, povezanega z zbiranjem te frakcije odpadkov.
10. Sklici na osnovna besedila:
11. Ne
12.
13. Ne
14. Ne
15. Da
16.
Vidik TOT: Ne
Vidik SFS: Ne
**********
Evropska komisija
Direktiva o kontaktni točki (EU) 2015/1535
e-naslov: grow-dir2015-1535-central@ec.europa.eu
