Sporočilo 901
Sporočilo Komisije - TRIS/(2026) 1285
Postopek zagotavljanja informacij ES - EFTA
Obvestilo: 2026/9007/NO
Notification – Notification – Notifzierung – Нотификация – Oznámení – Notifikation – Γνωστοποίηση – Notificación – Teavitamine – Ilmoitus – Obavijest – Bejelentés – Notifica – Pranešimas – Paziņojums – Notifika – Kennisgeving – Zawiadomienie – Notificação – Notificare – Oznámenie – Obvestilo – Anmälan – Fógra a thabhairt
Does not open the delays - N'ouvre pas de délai - Kein Fristbeginn - Не се предвижда период на прекъсване - Nezahajuje prodlení - Fristerne indledes ikke - Καμμία έναρξη προθεσμίας - No abre el plazo - Viivituste perioodi ei avata - Määräaika ei ala tästä - Ne otvara razdoblje kašnjenja - Nem nyitja meg a késéseket - Non fa decorrere la mora - Atidėjimai nepradedami - Atlikšanas laikposms nesākas - Ma jiftaħx il-perijodi ta’ dewmien - Geen termijnbegin - Nie otwiera opóźnień - Não inicia o prazo - Nu deschide perioadele de stagnare - Nezačína oneskorenia - Ne uvaja zamud - Inleder ingen frist - Ní osclaíonn sé na moilleanna
MSG: 20261285.SL
1. MSG 901 IND 2026 9007 NO SL 08-05-2026 NO NOTIF
2. Norway
3A. Royal Ministry of Trade, Industry and Fisheries
Departement of Trade Policy
P.O. Box 8090, Dep
NO-0032 Oslo
Norway
3B. The Ministry of Children and Families
Department of Childhood, Youth and Familiy Affairs
P.O. Box 8036, Dep
0030 Oslo
Norway
The Ministry of Digitalisation and Public Governance
P.O. Box 8004, Dep
0030 Oslo
Norway
4. 2026/9007/NO - SERV60 - Internetne storitve
5. Osnutek zakona o uvedbi starostne omejitve za uporabo družbenih medijev
6. Storitve družbenih medijev, storitve informacijske družbe.
7.
8. Z osnutkom zakona se na Norveškem uvaja starostna omejitev za uporabo družbenih medijev, v skladu s katero dostopa do družbenih medijev ne bi imeli otroci do 16. leta starosti.
Namen zakona je otroke zaščititi pred morebitnimi škodljivimi učinki družbenih medijev (glej oddelek 2 ocene učinka o tveganjih, ki jih prinašajo družbeni mediji, in oddelek 1 osnutka zakona).
Družbeni mediji, na katere se zakon nanaša, so storitve informacijske družbe, ki uporabnikom omogočajo, da ustvarijo profil in navezujejo stike z drugimi uporabniki, ter v okviru katerih se vsebine, ki jih naložijo uporabniki, shranjujejo in javno razširjajo brez uredniškega nadzora (glej opredelitev družbenih medijev iz oddelka 3.2 ocene učinka in oddelka 2 osnutka zakona).
V zvezi s starostno omejitvijo se predlaga več izjem, med drugim za storitve, ki v glavnem zajemajo računalniške igre, nakup in prodajo blaga ali storitev, zaprte skupine, povezane z izobraževanjem, prostočasnimi dejavnostmi ipd., ter storitve digitalnega sporočanja (glej oddelek 3.4 ocene učinka in oddelek 2(2) osnutka zakona). Izjeme bodo obravnavane v postopku posvetovanja v okviru EGP.
Za posvetovanje v okviru EGP sta bila predložena dva alternativna predloga, in sicer predlog s pogojem glede škodljivosti in predlog brez tega pogoja. Ministrstva obravnavajo vprašanje, ali bi se morala starostna omejitev uporabljati le za škodljive družbene medije (glej oddelek 3.3 ocene učinka ter oddelek 2(3) in oddelek 4 osnutka zakona). Če bodo ministrstva odločila, da je treba vključiti pogoj škodljivosti, se lahko izjeme iz oddelka 2(2) osnutka zakona spremenijo, saj bo potreba po njih morda manjša.
Zakon se uporablja za storitve družbenih medijev, ki so namenjene norveškemu trgu ali ki jih zagotavljajo subjekti s sedežem na Norveškem (glede geografskega obsega zakona glej oddelek 3.7 ocene učinka in oddelek 3 osnutka zakona).
V primeru neupoštevanja starostne omejitve sankcije za otroke ali starše niso predvidene.
Predpostavlja se, da ponudniki družbenih medijev izvajajo ustrezne ukrepe, vključno z uporabo rešitve za preverjanje starosti, ki omogoča spoštovanje zasebnosti, je skladna z zakonodajo EGP in zagotavlja upoštevanje nacionalne starostne omejitve. Predpostavlja se tudi, da bo mogoče starostno omejitev uveljaviti na podlagi akta o digitalnih storitvah, ko bo ta vključen v Sporazum EGP in prenesen v norveško zakonodajo.
Predlaga se, da nacionalni organi določijo, za katere družbene medije, kakor so opredeljeni v zakonu, naj se v skladu z nacionalno zakonodajo uporablja starostna omejitev, ter da te medije tudi nadzorujejo (glej oddelek 3.8 ocene učinka in oddelek 5 osnutka zakona).
Po mnenju Ministrstva za otroke in družine ter Ministrstva za digitalizacijo in javno upravo je predlog skladen z zakonodajo EGP (glej oddelek 4 ocene učinka).
9. Namen zakona je otroke zaščititi pred potencialnimi škodljivimi učinki družbenih medijev. Zaščita otrok na spletu je del politike norveške vlade (za več informacij o vladni politiki na tem področju glej poročilo Parlamentu št. 32 (2024–2025).
Ministrstva menijo, da je uvedba starostne omejitve 16 let za uporabo družbenih medijev ustrezen, nujen in sorazmeren ukrep, skladen z zakonodajo EGP (glej oddelek 4 ocene učinka).
9a. Ustreznost
Norveški direktorat za zdravje je objavil nacionalna priporočila glede uporabe zaslonov med otroki. V priporočilih je navedeno, da morajo otroci, mlajši od 18 let, upoštevati starostne omejitve in omejiti uporabo družbenih medijev. Glede na tveganja, ki so povezana z uporabo družbenih medijev in navedena v oddelku 2 ocene učinka, ministrstva menijo, da priporočila glede uporabe zaslonov in drugi izobraževalni ukrepi ne zadostujejo. Danes je starostna omejitev na številnih platformah 13 let. Ker pa imajo te platforme le malo nadzora nad dejansko starostjo uporabnikov, ta omejitev ne zadostuje za zaščito otrok.
Ministrstva menijo, da je uvedba nacionalne starostne omejitve za uporabo družbenih medijev ustrezen ukrep za zaščito otrok pred tveganji, povezanimi z družbenimi mediji. Omejitev se bo uporabljala za vse otroke pod zadevno starostjo ter predstavljala natančnejši in učinkovitejši ukrep za zaščito otrok. Ko bo akt o digitalnih storitvah prenesen v norveško zakonodajo, bodo morale platforme starostno omejitev uveljavljati v skladu z določbami navedenega akta. Ministrstva menijo, da bo to otrokom zagotovilo ustrezno zaščito, čeprav se lahko zahteva glede starostne omejitve zaobide s pomočjo tehničnih orodij. Ministrstva poudarjajo, da starostna omejitev sama po sebi ni zadostna za zaščito pravic vseh otrok na družbenih medijih ali spletu (glej zgoraj navedeno poročilo Parlamentu št. 32 (2024–2025) o vladni politiki na tem področju).
9b. Ukrep je nujen, saj so se drugi, milejši ukrepi izkazali za nezadostne. Podjetja, ki upravljajo spletne platforme, imajo sicer že določene starostne omejitve, vendar njihovi ukrepi za preverjanje starosti niso dovolj učinkoviti. Informacije za starše, smernice v šolah in pozivi k izboljšanju pogojev za otroke na platformah niso preprečili, da bi številni otroci uporabljali družbene medije kljub temu, da ne dosegajo priporočene starosti (glej oddelek 2). Izkušnje kažejo, da se otroci in starši težko uprejo pritisku v zvezi z uporabo družbenih medijev, ko te medije uporablja veliko vrstnikov. Uporaba zaslonov je zelo razširjena, norveški otroci in mladi pa se po uporabi zaslonov, družbenih medijev in digitalne tehnologije uvrščajo v svetovni vrh.
Sedanje razmere pomenijo nesprejemljivo visoko tveganje za otroke in mlade, država pa jih mora pred temi tveganji aktivno zaščititi (glej oddelek 2 ocene učinka, v katerem so obravnavana tveganja, povezana z družbenimi mediji). Ministrstva zato menijo, da je treba uvesti ukrepe, ki bodo vsem otrokom zagotovili varno odraščanje v digitalnem svetu. Poznavanje vplivov digitalne tehnologije na otroke se hitro izboljšuje, vendar še vedno zaostaja za tehnologijo, ki zaznamuje vsakdanje življenje otrok. Ministrstva zato menijo, da je treba uporabiti previdnostni pristop in tako zagotoviti, da otroci med odraščanjem niso izpostavljeni tehnologiji, ki bi jim lahko škodila in ovirala njihov razvoj.
Uvedba starostne omejitve zagotavlja jasen okvir za uporabo družbenih medijev. Podprla bo tudi starše pri omejevanju uporabe družbenih medijev pri njihovih otrocih, saj so v zakonu določene jasne omejitve, ki veljajo za vse. Ministrstva zato menijo, da je treba uvesti zakonsko starostno omejitev za zmanjšanje tveganja, povezanega z uporabo družbenih medijev med otroki in mladimi.
9c. Da bi bil ukrep sorazmeren, je treba koristi zaščite otrok pretehtati ob upoštevanju slabosti za otroke, starše, platforme in druge. Uvedba starostne omejitve posega v več človekovih pravic otrok, med drugim v pravico do izražanja in pravico do zasebnosti. Ministrstva so zato poudarila, da zakon ne sme presegati tistega, kar je potrebno za zaščito otrok.
To med drugim vključuje določitev zadevne starosti: starostna omejitev ne sme biti višja, kot je to potrebno za zaščito otrok. Biti bi morala dovolj visoka, da so otroci dovolj zreli, da se zaščitijo pred tveganji, povezanimi z družbenimi mediji. Obstaja le malo objektivnih dokazov, na podlagi katerih bi lahko ugotovili ustrezno stopnjo zrelosti in razvitosti.
Preučili smo različne načine določanja starostne omejitve, vključno z vprašanjem, ali bi bilo treba uvesti soglasje staršev. To prinaša tveganje, da se bo starostna omejitev zaobšla in da bodo starši otrokom, ki še niso dovolj zreli, omogočili dostop do družbenih omrežij zaradi pritiska, povezanega z dejstvom, da so njihovi prijatelji ta dostop že pridobili. Prišli smo torej do zaključka, da je najučinkovitejši način za zaščito otrok uvedba absolutne starostne meje.
Predlagamo, da se starostna meja določi na leto, v katerem otrok dopolni 16 let. To pomeni, da se uporaba družbenih omrežij odloži do leta, v katerem začne otrok obiskovati višjo srednjo šolo. Takrat so otroci ponavadi zrelejši in bolje pripravljeni na uporabo družbenih medijev. Določitev starostne meje glede na leto, v katerem oseba dopolni 16 let, ne pa glede na točen datum rojstva lahko prispeva k zmanjšanju izključenosti med otroki iz iste skupine.
Da bi dodatno zagotovili sorazmernost zakona, razmišljamo o vključitvi pogoja, na podlagi katerega bi se starostna omejitev uporabljala le za škodljive družbene medije (glej oddelek 3.3 ocene učinka). To bi lahko zagotovilo, da ukrep ne bi zajemal družbenih medijev z majhnim ali zelo majhnim tveganjem, na primer družbenih medijev, na katerih mladi priporočajo filme in knjige. Poleg tega je v zvezi s starostno omejitvijo predlaganih več izjem, da ukrep ne bi presegal tega, kar je potrebno (glej oddelek 3.4 ocene učinka).
Uvedba starostne omejitve bi lahko imela neželene posledice, kot so povečana uporaba nereguliranih platform ali izogibanje starostnim omejitvam. Vendar pa ministrstva menijo, da je uvedba starostne omejitve ustrezna in nujna ter da ima lahko normativni učinek. Morebitne slabosti uvedbe starostne omejitve je treba oceniti tudi glede na tveganje, ki je neločljivo povezano s sedanjim stanjem, po mnenju ministrstev pa je tveganje, ki so mu danes izpostavljeni mladi, previsoko.
Ministrstva domnevajo, da bodo platforme starost preverjale na način, ki omogoča varstvo zasebnosti in je v vseh drugih pogledih skladen z zakonodajo EGP, ter da to za platforme ne bo predstavljalo nerazumno velikega bremena.
10. Sklici na osnovna besedila: osnovno besedilo ne obstaja.
11. Ne
12.
13. Ne
14. Ne
15. Da
16.
Vidik TOT: Ne
Vidik SFS: Ne
**********
Evropska komisija
Direktiva o kontaktni točki (EU) 2015/1535
e-naslov: grow-dir2015-1535-central@ec.europa.eu
