Sporočilo 001
Sporočilo Komisije - TRIS/(2026) 1330
Direktiva (EU) 2015/1535
Obvestilo: 2026/0242/GR
Uradno obvestilo o osnutku besedila države članice
Notification – Notification – Notifzierung – Нотификация – Oznámení – Notifikation – Γνωστοποίηση – Notificación – Teavitamine – Ilmoitus – Obavijest – Bejelentés – Notifica – Pranešimas – Paziņojums – Notifika – Kennisgeving – Zawiadomienie – Notificação – Notificare – Oznámenie – Obvestilo – Anmälan – Fógra a thabhairt
Does not open the delays - N'ouvre pas de délai - Kein Fristbeginn - Не се предвижда период на прекъсване - Nezahajuje prodlení - Fristerne indledes ikke - Καμμία έναρξη προθεσμίας - No abre el plazo - Viivituste perioodi ei avata - Määräaika ei ala tästä - Ne otvara razdoblje kašnjenja - Nem nyitja meg a késéseket - Non fa decorrere la mora - Atidėjimai nepradedami - Atlikšanas laikposms nesākas - Ma jiftaħx il-perijodi ta’ dewmien - Geen termijnbegin - Nie otwiera opóźnień - Não inicia o prazo - Nu deschide perioadele de stagnare - Nezačína oneskorenia - Ne uvaja zamud - Inleder ingen frist - Ní osclaíonn sé na moilleanna
MSG: 20261330.SL
1. MSG 001 IND 2026 0242 GR SL 15-05-2026 GR NOTIF
2. Greece
3A. ΕΛΟΤ, ΚΕΝΤΡΟ ΠΛΗΡΟΦΟΡΗΣΗΣ ΟΔΗΓΙΑΣ 98/34/Ε.Ε, ΚΗΦΙΣΟΥ 50, 121 33 ΠΕΡΙΣΤΕΡΙ, ΑΘΗΝΑ, Τ/Φ: + 30210- 2120104, Τ/Ο: + 30210- 2120131
3B. Υπουργείο Κλιματικής Κρίσης και Πολιτικής Προστασίας Διακυβέρνησης, Λεωφ. Κηφισίας 37-39 Τ.Κ. 15123 Μαρούσι,1,Τηλ.: +30 2132510149 9098852, αρμ.: Υπουργός Κλιματικής Κρίσης και Πολιτικής Προστασίας κ. Ευάγγελος Τουρνάς , e-mail :minister@civilprotection.gr
4. 2026/0242/GR - S00E - Okolje
5. Osnutek uredbe o protipožarni zaščiti arheoloških najdišč
6. Protipožarna zaščita arheoloških najdišč
7.
8. Namen te uredbe je vzpostaviti celovit regulativni okvir za izvajanje in spremljanje protipožarnih ukrepov ter opreme na arheoloških najdiščih na prostem, da bi tako izboljšali raven požarne varnosti, zmanjšali ranljivost in omejili širjenje morebitnih požarov.
Za dosego tega cilja ta uredba določa minimalne zahteve za izvajanje ukrepov in opreme za zagotovitev pravočasnega obveščanja javnosti v primeru požara, razpoložljivost evakuacijskih poti in zasilnih izhodov, namestitev potrebnih oznak, pripravo organiziranih načrtov za evakuacijo, usposabljanje osebja, upravljanje vegetacije in ustvarjanje protipožarnih presek, strukturno protipožarno zaščito ovoja stavbnih objektov, izvajanje aktivnih protipožarnih ukrepov ter inšpekcijske preglede in vzdrževanje protipožarne opreme in sistemov.
Poleg tega izvajanje uredbe olajšuje usklajevanje in krepi sodelovanje med skupno pristojnimi vladnimi oddelki in agencijami ter s tem zagotavlja enoten, usklajen in učinkovit odziv na kakršno koli grožnjo, pa tudi njihovo potrebno pripravljenost in takojšen operativni odziv v primeru incidenta.
Ta uredba kot posebni predpis o protipožarni zaščiti za arheološka najdišča na prostem določa podrobne določbe, ki dopolnjujejo splošne predpise in določbe o protipožarni zaščiti za območja na prostem, kot so uredba o požarni varnosti za nepremičnine v gozdovih ali blizu njih (Uradni list, serija II, št. 3475), predpisi o požarni varnosti za stavbe (predsedniška uredba 41/2018, Uradni list, serija I, št. 80, in predsedniška uredba 71/1988, Uradni list, serija I, št. 32), uredba o gasilski službi št. 3/2015 (Uradni list, serija II, št. 529) in skupni ministrski sklep št.ΥΠ 1157/2026 (Uradni list, serija II, št. 2323) ter ima prednost pred zahtevami, določenimi v navedenih aktih.
Vendar se kot poseben predpis, ki obravnava zahteve požarne varnosti, uporablja v povezavi z zahtevami drugih posebnih predpisov, ki urejajo varnost in funkcionalnost konstrukcij ali njihovih naprav.
Ta uredba ne zajema primerov namernega požiga, sabotaže, vandalizma, požarov, ki so posledica terorističnih dejanj, ali drugih podobnih dejanj.
9. 1. Direktiva (EU) 2015/1535 in predsedniška uredba št. 81/2018
Predsedniška uredba št. 81/2018 prenaša Direktivo (EU) 2015/1535 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe v grško zakonodajo. Namen tega mehanizma je zagotoviti preventivno preglednost in preprečiti nastanek neupravičenih ovir za notranji trg zaradi nacionalnih tehničnih predpisov.
V skladu s členom 6 predsedniške uredbe št. 81/2018 morajo vladni oddelki in agencije, ki pripravljajo osnutke tehničnih predpisov, o njih uradno obvestiti Evropsko komisijo prek informacijskega centra ELOT, ki deluje kot nacionalna kontaktna točka.
2. „Obdobje mirovanja“
V skladu s splošnim pravilom iz člena 7(1) predsedniške uredbe št. 81/2018 mora avtor po priglasitvi osnutka tehničnega predpisa odložiti njegovo sprejetje za tri mesece od datuma prejema obvestila s strani Evropske komisije. To obdobje se imenuje obdobje mirovanja, to je obdobje, v katerem osnutka ni mogoče sprejeti, da se Komisiji in drugim državam članicam omogoči predložitev pripomb ali podrobnega mnenja.
3. „Nujni postopek“
Izjemoma je v členu 7(7) predsedniške uredbe št. 81/2018 določeno, da se obveznosti iz odstavkov 1 do 5 istega člena ne uporabljajo, kadar morajo vladne službe in agencije zaradi nujnosti, ki izhaja iz resnih in nepredvidljivih razmer, med drugim povezanih z varnostjo, v zelo kratkem času pripraviti tehnične predpise, da bi jih lahko takoj sprejele in bi začeli veljati, ne da bi bila pri tem mogoča kakršna koli posvetovanja.
Ta postopek ustreza nujnemu postopku v skladu z zakonodajo EU in, če ga Evropska komisija sprejme, povzroči, da se trimesečno obdobje mirovanja ne uporablja. Razlogi za nujnost morajo biti v obvestilu izrecno navedeni in morajo biti takšni, da ne dajejo vtisa o zlorabi postopka.
9a. Tveganje, ki ga ta uredba skuša preprečiti, je izbruh ali širjenje požara na arheoloških najdiščih. To tveganje je še posebej veliko zaradi lege večine arheoloških najdišč znotraj gozdnih območij ali v njihovi bližini oziroma na podobnem terenu, pa tudi zaradi posledic podnebnih sprememb, ki povečujejo pogostost, intenzivnost in hitrost širjenja gozdnih požarov.
Uredba na sistematičen in dosleden način prispeva k uresničevanju cilja z vzpostavitvijo enotnega, usklajenega in specializiranega okvira za preprečevanje požarnih tveganj, pripravljenost nanje in njihovo obvladovanje. Zlasti ukrepi za urejanje vegetacije in vzpostavljanje protipožarnih pasov zmanjšujejo verjetnost izbruha in hitrega širjenja požara, medtem ko zagotavljanje ustreznih in primernih evakuacijskih poti ter zasilnih izhodov, zadostne zasilne razsvetljave, jasno vidnih in ustreznih varnostnih oznak ter evakuacijskih načrtov, pa tudi zanesljivih sistemov za požarni alarm in obveščanje, povečuje varnost obiskovalcev in omogoča učinkovitejše ukrepanje v nujnih primerih. Hkrati priprava načrtov organizirane evakuacije ter izvajanje rednih vaj in usposabljanja osebja izboljšujejo operativno pripravljenost in skrajšujejo odzivne čase v primeru požara.
Potreba po tem konkretnem ukrepu izhaja tako iz dokumentirane zgodovine požarov na arheoloških najdiščih kot tudi iz izkušenj, pridobljenih v okviru Memoranduma o sodelovanju med Ministrstvom za podnebno krizo in civilno zaščito ter Ministrstvom za kulturo v zadnjih petih letih. Natančneje, izvajanje Memoranduma na več kot 60 arheoloških najdiščih je pokazalo, da obstoj preventivnih protokolov in specializiranih evakuacijskih načrtov ter izvajanje sistematičnih ukrepov (redni inšpekcijski pregledi, upravljanje goriva, usposabljanje osebja ter interoperabilnost med gasilsko službo in Ministrstvom za kulturo) znatno povečujeta operativno učinkovitost in zmanjšujeta tveganje.
Poleg tega potrebo po načrtovanju in uvedbi preventivnih protipožarnih ukrepov ter opreme za spomenike kulturne dediščine podpirajo tudi mednarodna strokovna literatura in smernice mednarodnih kulturnih organizacij, kot je UNESCO (https://www.unesco.org/en/articles/fire-risk-management-guide-protecting-cultural-and-natural-heritage-fire).
Zato uredba na dosleden in sistematičen način služi predvidenemu cilju javnega interesa s celovitim pristopom k obvladovanju tveganj zaradi požarov, ki zajema vse faze preprečevanja, operativne pripravljenosti, odziva in blažitve njihovih učinkov, da se zaščitijo človeško življenje, kulturna dediščina in naravno okolje. Poleg tega gre za specializirano upravno regulativno orodje, ki je posebej prilagojeno za obravnavanje določenega tveganja (požara) za arheološka najdišča in prinaša takojšnje ter merljive rezultate v smislu prispevka k varovanju javnega interesa.
9b. Kljub obstoju splošne zakonodaje in regulativnih določb o preprečevanju požarov še ni posebne enotne uredbe o protipožarni zaščiti, ki bi bila prilagojena izključno posebnim značilnostim arheoloških najdišč (operativne in funkcionalne značilnosti, zlasti glede dostopa, topografije, bližine gozdnatih ali grmičastih območij, izvedljivosti tehničnih posegov, prisotnosti ali odsotnosti infrastrukture, evakuacijskih poti in upravljanja velikih tokov obiskovalcev) ter bi upoštevala njihove omejitve in kulturno vrednost. Uredba zapolnjuje dejansko in pomembno regulativno vrzel, določa potrebne ukrepe, postopke, odgovornosti in pristojnosti vseh deležnikov ter s čim manjšim posegom zagotavlja zaščito arheoloških najdišč pred nevarnostjo požara in njihovo ohranitev v korist sedanjih in prihodnjih generacij.
Zlasti uvaja omejitve le, če je to potrebno za zagotovitev ustrezne ravni protipožarne zaščite na arheoloških najdiščih na prostem in če se ne pričakuje, da bo to povzročilo znatne omejitve notranjega trga ali čezmejne trgovine z blagom in storitvami. Predlagane zahteve se v glavnem nanašajo na organizacijske in preventivne protipožarne ukrepe, ki se uporabljajo ne glede na poreklo proizvodov, opreme ali ponudnikov storitev in ne uvajajo diskriminacije ali neupravičenih tržnih ovir.
Pri ocenjevanju nujnosti te uredbe so bile upoštevane manj omejevalne alternative, kot so sprejetje nezavezujočih smernic, izvajanje prostovoljnih standardov požarne varnosti ali obravnavanje zadevnih vprašanj za vsak primer posebej z upravnimi priporočili. Te alternative so bile ocenjene kot neustrezne, saj ne zagotavljajo enotne in zavezujoče ravni zaščite niti dosledne uporabe preventivnih ukrepov in ukrepov operativne pripravljenosti na vseh arheoloških najdiščih na prostem. Poleg tega bi lahko odsotnost obveznih pravil povzročila znatne razlike v ravneh varnosti in pripravljenosti med območji s primerljivim tveganjem.
9c. Varstvo kulturne dediščine države, ki je ustavno zagotovljena pravica, ima prednost pred kakršnimi koli specifičnimi omejitvami ali posegi, ki izhajajo iz uporabe Uredbe in se nanašajo na uporabo, dostop ter organizacijo del in dejavnosti na arheoloških najdiščih. Ukrepi iz Uredbe so na splošno preventivne narave (kot so protipožarni pasovi, upravljanje vegetacije, poti za izhod v sili, oznake, razsvetljava, sistemi za obveščanje javnosti, stalne ali polstalne mreže za gašenje požarov itd.) in ne povzročajo nesorazmernih ali pretiranih bremen (tehničnih, finančnih, upravnih) v primerjavi s koristmi, ki jih je mogoče doseči.
Natančneje, uvajajo se ukrepi in dejavnosti, ki so večinoma manj intenzivni in ki so potrebni in ustrezni za doseganje cilja ter so v celoti skladni z načelom sorazmernosti, kot je določeno v členu 25 ustave, hkrati pa v celoti izpolnjujejo ustavno in zakonodajno obveznost varstva kulturne dediščine v skladu s členom 24(1) in (6) ustave v povezavi z zakonom 4858/2021 o ratifikaciji zakonodajnega zakonika za varstvo starin in kulturne dediščine na splošno.
Izbrani ukrep pomeni najmanj omejevalen poseg za doseganje zastavljenega cilja, saj je omejen na določitev minimalnih obveznih zahtev za protipožarno zaščito in pripravljenost, ki so neposredno povezane s predvidenim ciljem varovanja človeškega življenja, kulturne dediščine in naravnega okolja, ob upoštevanju načela sorazmernosti.
Nedoseganje predvidenega cilja javnega interesa, in sicer učinkovite zaščite arheoloških najdišč in spomenikov pred nevarnostjo požara, bi bilo nedvomno bolj škodljivo kot potencialno breme, ki bi ga lahko povzročile omejitve iz predpisov. Požar, ki se širi po arheološkem najdišču, lahko povzroči trajno in nepopravljivo izgubo spomenikov edinstvene zgodovinske, znanstvene in simbolične vrednosti, ki jih po uničenju ni mogoče obnoviti ali nadomestiti.
10. Sklici na osnovna besedila: Osnovno besedilo ne obstaja
11. Da
12. Glej priloženo dokumentacijo v podpornih dokumentih.
13. Ne
14. Ne
15. Ne
16.
Vidik TOT: Ne
Vidik SFS: Ne
**********
Evropska komisija
Direktiva o kontaktni točki (EU) 2015/1535
e-naslov: grow-dir2015-1535-central@ec.europa.eu
