Sporočilo 001
Sporočilo Komisije - TRIS/(2026) 1548
Direktiva (EU) 2015/1535
Obvestilo: 2026/0288/NL
Uradno obvestilo o osnutku besedila države članice
Notification – Notification – Notifzierung – Нотификация – Oznámení – Notifikation – Γνωστοποίηση – Notificación – Teavitamine – Ilmoitus – Obavijest – Bejelentés – Notifica – Pranešimas – Paziņojums – Notifika – Kennisgeving – Zawiadomienie – Notificação – Notificare – Oznámenie – Obvestilo – Anmälan – Fógra a thabhairt
Does not open the delays - N'ouvre pas de délai - Kein Fristbeginn - Не се предвижда период на прекъсване - Nezahajuje prodlení - Fristerne indledes ikke - Καμμία έναρξη προθεσμίας - No abre el plazo - Viivituste perioodi ei avata - Määräaika ei ala tästä - Ne otvara razdoblje kašnjenja - Nem nyitja meg a késéseket - Non fa decorrere la mora - Atidėjimai nepradedami - Atlikšanas laikposms nesākas - Ma jiftaħx il-perijodi ta’ dewmien - Geen termijnbegin - Nie otwiera opóźnień - Não inicia o prazo - Nu deschide perioadele de stagnare - Nezačína oneskorenia - Ne uvaja zamud - Inleder ingen frist - Ní osclaíonn sé na moilleanna
MSG: 20261548.SL
1. MSG 001 IND 2026 0288 NL SL 10-06-2026 NL NOTIF
2. Netherlands
3A. Ministerie van Financiën
Belastingdienst/Douane centrale dienst voor in- en uitvoer
(cdiu.notificaties@belastingdienst.nl, 050 5232135)
3B. Ministerie van Binnenlandse Zaken en Koninkrijksrelaties
4. 2026/0288/NL - S00E - Okolje
5. Uredba o spremembi uredbe o osnovnem registru podatkov o podtalju [Basisregistratie Ondergrond] v povezavi s spremembo kataloga, ki se nanaša na predmet registracije „raziskava o vrtanju – opis vzorca geološkega jedra in analiza vzorca jedra“, in nekaterimi tehničnimi spremembami
6. Z namenom vključitve podatkov o podtalju v osnovni register podatkov o podtalju [Basisregistratie Ondergrond – BRO] je treba predložiti dokumente v povezavi z nekaterimi predmeti registracije, kot so raziskave o vrtanju. Katalogi se nanašajo na pravilno in popolno dostavo predpisanih podatkov.
7.
8. Ta osnutek uredbe v določeni meri spreminja pravila, ki urejajo vsebino osnovnih registrov podatkov o podzemlju. Zakon, povezan z osnovnim registrom podatkov o podtalju (zakon BRO), ureja oblikovanje in vzpostavitev osnovnega registra podatkov o podtalju, ki ga sestavljajo strukturirane digitalne podrobne informacije o podtalju na Nizozemskem. Katalogi podatkov, vzpostavljeni v skladu z uredbo o osnovnem registru podatkov o podtalju, opisujejo, kako morajo upravni organi predložiti informacije.
Klavzula o vzajemnem priznavanju je vključena v člen 15 uredbe o registru podatkov o podtalju.
Člen I, del A, te uredbe o spremembi lahko vsebuje tehnične predpise.
Ta oddelek spreminja katalog. Katalogi vsebujejo tehnične predpise, ker so v njih določene zahteve za programsko opremo, ki jo morajo uporabljati imetniki vira in njihovi izvajalci.
Katalog „raziskava o vrtanju – opis vzorca geološkega jedra in analiza vzorca jedra“ se spremeni. Spremembe med drugim vključujejo revizijo in omilitev pravil, ki urejajo potrjevanje zgodovinskih predmetov, saj ta pravila glede podrobnosti v opisu plasti niso bila pravilno oblikovana v prejšnji različici kataloga.
9. Namen osnovnega registra podatkov o podtalju je izboljšati vladno upravljanje informacij in kakovost odločanja ter zmanjšati upravno breme. Nacionalni sistem BRO vzdržuje edinstveno podatkovno zbirko osnovnih informacij o podtalju. Enkraten vnos informacij, namenjenim večkratni uporabi, zmanjšuje upravno breme za posameznike in podjetja. Znotraj vlade so tako omogočeni prihranki pri stroških in povečanje učinkovitosti. Glede na to, da upravni organi uporabljajo iste zanesljive splošne podatke za iste predmete, se bo izboljšala tudi kakovost upravljanja informacij s strani vlade. To bo privedlo do boljše politike na področju storitev in okolja. Informacije iz osnovnega registra lahko brezplačno uporabljajo in vnašajo tudi posamezniki in podjetja.
Centralizirano zbiranje in izmenjava geografskih informacij sta mogoča le, če se uporabljajo ustrezni standardi. Ti standardi vključujejo opredelitve pojmov in značilnosti izmerjenih gladin podzemne vode in njihovega položaja (na kopnem ali v morju). Da bi dosegli celovito nacionalno pokritost, je treba urediti vsebino podatkov, ki jih morajo imetniki virov posredovati registru podatkov o podtalju, in določiti standard glede elektronske izmenjave podatkov. Ta dejavnost se izvaja na podlagi kataloga podatkov, ki je oblikovan za vsako vrsto predmeta, ki ga je treba vnesti v register. V številnih primerih to vključuje tudi zahteve glede programske opreme, ki jo morajo uporabljati imetniki virov in njihovi izvajalci.
Glede na navedeno pravila niso diskriminatorna, saj se uporabljajo za vse imetnike vira, posredno pa za vse strani, kot so inženirska podjetja, katerih storitve naročajo imetniki virov. Ukrepi so tudi pravični in sorazmerni. Da bi lahko izpolnjeval svojo funkcijo osnovnega registra, je treba podatke zagotoviti na enoten način in v skladu z enotnimi standardi. Namen tehničnih predpisov je doseči ta cilj, pri čemer ni na voljo nobena druga možnost.
9a. • Kateremu tveganju je namenjen ukrep za doseganje cilja javnega interesa (kot je navedeno v točki 9)? Predložitev ustreznih dokazov, kot so empirični dokazi, količinske meritve, vedenjske analize, strokovna mnenja, tržne študije, znanstvene študije itd.
Namen osnovnega registra podatkov o podtalju je izboljšati vladno upravljanje informacij in kakovost odločanja ter zmanjšati upravno breme. Osnovni register podatkov o podtalju vodi edinstveno zbirko podatkov, ki vsebuje bistvene informacije o podtalju. Enkraten vnos informacij, namenjenim večkratni uporabi, zmanjšuje upravno breme za posameznike in podjetja. Glede na to, da upravni organi uporabljajo iste zanesljive, splošne podatke za iste predmete, se bo izboljšala tudi kakovost upravljanja informacij s strani vlade. To bo privedlo do boljše politike na področju storitev in okolja. Informacije iz osnovnega registra lahko brezplačno uporabljajo in vnašajo tudi posamezniki in podjetja.
Katalogi podatkov, ki so vključeni kot priloge k uredbi o osnovnem registru podatkov o podtalju, vsebujejo standarde za zagotavljanje informacij za osnovno registracijo. Ta uredba o spremembi spreminja katalog „raziskava o vrtanju – opis vzorca geološkega jedra in analiza vzorca jedra“. Brez te spremembe standardov ni mogoče prilagoditi, podatkov pa ni mogoče predložiti v osnovni register o podatkih o podtalju. To pomeni, da cilj osnovnega registra ni dosežen.
• Kako priglašeni osnutek ukrepa prispeva k doseganju predvidenih ciljev? Ali obstajajo kakšni dokazi ali raziskave, ki bi to povezavo potrdili?
Osnutek ukrepa vključuje posodobljen katalog podatkov kot prilogo k uredbi. Katalogi podatkov se posodabljajo v skladu z novimi tehničnimi standardi ali spoznanji. Kot je bilo že navedeno, katalogi podatkov vsebujejo standarde za zagotavljanje podatkov. Če ti podatki niso zagotovljeni ali so posredovani nepravilno, bo register ključev manj zanesljiv in učinkovit.
• Ali se cilj splošnega interesa uresničuje na skladen in sistematičen način? Na kakšen način?
Namen osnovnega registra podatkov o podtalju je izboljšati vladno upravljanje informacij in kakovost odločanja ter zmanjšati upravno breme. Podatki se zbirajo in beležijo enkrat, tako da se lahko nato uporabijo večkrat. Standardi za predložitev podatkov so vključeni v kataloge podatkov. Ti katalogi podatkov se redno posodabljajo. Na ta način je zanesljivost osnovnega registra zagotovljena na dosleden in sistematičen način.
9b. • V kolikšni meri priglašeni osnutek ukrepa omejuje notranji trg? Kako ukrep vpliva na čezmejno trgovino z blagom in storitvami?
V členu I(A) se v uredbi o spremembi spremeni katalog. Katalogi so vključeni v priloge k uredbi o osnovnem registru podatkov o podtalju. Ti katalogi vsebujejo tehnične predpise, ker so v njih določene zahteve za programsko opremo, ki jo morajo uporabljati imetniki vira in njihovi izvajalci. Taki tehnični predpisi lahko vplivajo na notranji trg.
• Zakaj obstoječa posebna ali splošna pravila (kot so zakonodaja o izdelkih in varnosti ter potrošniško pravo) ne zadostujejo za zaščito zadevnega(-ih) cilja(-ev) javnega interesa? Ali je predlagani ukrep najmanj omejevalen ukrep ali pa obstajajo ukrepi, ki bi notranji trg omejevali v manjši meri?
Uredba o osnovnem registru podatkov o podtalju vsebuje kataloge podatkov s standardi za predložitev podatkov v osnovni register. Centralizirano zbiranje in izmenjava geografskih informacij v osnovnem registru sta mogoča le, če se uporabljajo ustrezni standardi. Da bi dosegli celovito nacionalno pokritost, je treba urediti vsebino podatkov, ki jih morajo imetniki virov posredovati registru podatkov o podtalju, in določiti standard glede elektronske izmenjave podatkov. Ta dejavnost se izvaja na podlagi kataloga podatkov, ki je oblikovan za vsako vrsto predmeta, ki ga je treba vnesti v register. V številnih primerih to vključuje tudi zahteve glede programske opreme, ki jo morajo uporabljati imetniki virov in njihovi izvajalci.
Da bi lahko izpolnjeval svojo funkcijo osnovnega registra, je treba podatke zagotoviti na enoten način in v skladu z enotnimi standardi. To je prav tisto, kar naj bi tehnični predpisi omogočili. Za to ni nobene druge možne rešitve, zato tudi ni nobenega manj omejevalnega ukrepa.
Člen 15 uredbe o osnovnem registru podatkov o podtalju vsebuje določbo o vzajemnem priznavanju. To bo preprečilo ustvarjanje trgovinskih ovir.
• Katere manj omejevalne možnosti so bile obravnavane?
Druge možnosti niso bile upoštevane, ker jih preprosto ni. Vendar uredba BRO vsebuje klavzulo o vzajemnem priznavanju.
• Zakaj so bile te druge možnosti zavrnjene?
Drugih možnosti ni, zato tudi nobena ni bila zavrnjena.
• Zakaj je izbrani ukrep najmanj omejujoče sredstvo za doseganje cilja?
Ker ni drugih možnosti in ker je cilj člena 15 uredbe preprečevanje ovir v trgovini.
9c. • Ali so omejitve sorazmerne s pomembnostjo zastavljenega cilja javnega interesa ali, kjer je primerno, z resnostjo tveganja in verjetnostjo njegovega pojava?
Centralizirano zbiranje in izmenjava geografskih informacij sta mogoča le, če se uporabljajo ustrezni standardi. Da bi dosegli celovito nacionalno pokritost, je treba urediti vsebino podatkov, ki jih morajo imetniki virov posredovati registru podatkov o podtalju, in določiti standard glede elektronske izmenjave podatkov. Ta dejavnost se izvaja na podlagi kataloga podatkov, ki je oblikovan za vsako vrsto predmeta, ki ga je treba vnesti v register. V številnih primerih to vključuje tudi zahteve glede programske opreme, ki jo morajo uporabljati imetniki virov in njihovi izvajalci. Te zahteve so sorazmerne s ciljem centraliziranega zbiranja in izmenjave geoinformacij, da se doseže dosledna jasna slika. V zvezi s tem je naveden sklic na člen 15 uredbe BRO o vzajemnem priznavanju.
• Ali je bilo vzpostavljeno ravnotežje med zaščito splošnega interesa, ki ga zadeva ukrep, in obsegom, v katerem ukrep ovira delovanje notranjega trga? Zakaj so organi ugotovili, da varstvo javnega interesa prevlada nad oviro za notranji trg?
Centralizirano zbiranje in izmenjava geografskih informacij sta mogoča le, če se uporabljajo ustrezni standardi. Da bi dosegli celovito nacionalno pokritost, je treba urediti vsebino podatkov, ki jih morajo imetniki virov posredovati registru podatkov o podtalju, in določiti standard glede elektronske izmenjave podatkov za vsako vrsto zadeve, ki jo je treba registrirati. V številnih primerih to vključuje tudi zahteve glede programske opreme, ki jo morajo uporabljati imetniki virov in njihovi izvajalci. Te zahteve so sorazmerne s ciljem centraliziranega zbiranja in izmenjave geoinformacij, da se doseže dosledna jasna slika.
• Kako škodljivo je nedoseganje cilja javnega interesa v primerjavi z morebitno škodo, ki bi jo povzročila omejitev?
Brez ustreznih standardov ni mogoče na standardiziran način posredovati podatkov v osnovni register. To pomeni, da zbranih podatkov ni mogoče zabeležiti ali da ni jasne slike. To pomeni, da zadevnih podatkov javnost in podjetja ne morejo ponovno uporabiti ali pa so ti podatki manj zanesljivi. To pomeni, da bodo posamezniki in podjetja nosili višje stroške. To pomeni tudi, da bodo storitve, ki jih zagotavlja vlada, manj kakovostne in da bo okoljska politika manj učinkovita.
10. Številke ali naslovi osnovnih besedil: 2017/0387/NL
Osnovna besedila so bila posredovana s predhodnim uradnim obvestilom:
2017/0387/NL
11. Ne
12.
13. Ne
14. Ne
15. Ne
16.
Vidik TOT: Ne
Vidik SFS: Ne
**********
Evropska komisija
Direktiva o kontaktni točki (EU) 2015/1535
e-naslov: grow-dir2015-1535-central@ec.europa.eu
