Sporočilo 001
Sporočilo Komisije - TRIS/(2025) 3719
Direktiva (EU) 2015/1535
Obvestilo: 2025/0777/DE
Uradno obvestilo o osnutku besedila države članice
Notification – Notification – Notifzierung – Нотификация – Oznámení – Notifikation – Γνωστοποίηση – Notificación – Teavitamine – Ilmoitus – Obavijest – Bejelentés – Notifica – Pranešimas – Paziņojums – Notifika – Kennisgeving – Zawiadomienie – Notificação – Notificare – Oznámenie – Obvestilo – Anmälan – Fógra a thabhairt
Does not open the delays - N'ouvre pas de délai - Kein Fristbeginn - Не се предвижда период на прекъсване - Nezahajuje prodlení - Fristerne indledes ikke - Καμμία έναρξη προθεσμίας - No abre el plazo - Viivituste perioodi ei avata - Määräaika ei ala tästä - Ne otvara razdoblje kašnjenja - Nem nyitja meg a késéseket - Non fa decorrere la mora - Atidėjimai nepradedami - Atlikšanas laikposms nesākas - Ma jiftaħx il-perijodi ta’ dewmien - Geen termijnbegin - Nie otwiera opóźnień - Não inicia o prazo - Nu deschide perioadele de stagnare - Nezačína oneskorenia - Ne uvaja zamud - Inleder ingen frist - Ní osclaíonn sé na moilleanna
MSG: 20253719.SL
1. MSG 001 IND 2025 0777 DE SL 19-12-2025 DE NOTIF
2. Germany
3A. Bundesministerium für Wirtschaft und Energie, Referat EB3
3B. Staatskanzlei des Landes Rheinland-Pfalz, Referat 241, Peter-Altmeier-Allee 1 in 55116 Mainz, Tel.: 0049-6131-16-4711, Fax: 0049-6131-16-4721 E-Mail: medienreferat@stk.rlp.de
4. 2025/0777/DE - SERV30 - Mediji
5. Deveta državna pogodba o spremembi državnih pogodb o medijski zakonodaji
6. Ponudniki telemedijskih storitev, kot so opredeljeni v oddelku 2(1)(3) MStV [meddržavna pogodba o medijih], ki so ponudniki spletnih platform v smislu Uredbe (EU) 2022/2065
7.
8. V meddržavno pogodbo o medijih je treba vključiti novo določbo v obliki novega oddelka 109a MStV.
Za učinkovit in uspešen neodvisen nadzor bi bilo treba regulativnim organom za medije (državnim medijskim organom) omogočiti uporabo tehničnih orodij, ki podpirajo samodejno odkrivanje in preverjanje potencialno nezakonitih vsebin in storitev na internetu, tudi z uporabo sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci. Pri tem jih ne bi smeli ovirati ukrepi, ki jih sprejemajo spletne platforme.
Glede na občutljivo naravo tega področja temeljnih pravic je uporaba takih tehničnih pripomočkov v oddelku 109a osnutka MStV opisana kot posebna norma medijske zakonodaje, ki ne vpliva na zahteve uredbe o umetni inteligenci in je skladna z zahtevami glede varstva podatkov, vključno s splošno uredbo o varstvu podatkov.
Standard omejuje uporabo tehničnih sredstev na določene pravne kršitve v okviru pristojnosti nadzora medijev in služi preverjanju medijskih vsebin v telemedijih in radiodifuziji glede morebitnih kršitev, zlasti na področju zakonsko opredeljenih, absolutno nedovoljenih vsebin, kot so propagandno predstavljanje, uporaba simbolov neustavnih organizacij, spodbujanje sovraštva, kršitve človekovega dostojanstva ali poveličevanje nasilja/vojne (oddelek 4(1) meddržavne pogodbe o varstvu človekovega dostojanstva in zaščiti mladoletnikov v radiodifuziji in telemedijih, meddržavna pogodba o varstvu mladoletnikov – JMStV).
Poleg opredelitve področja uporabe ustreznih tehničnih sredstev standard vsebuje tudi smernice o funkcionalnosti, uporabi, ocenjevanju, preglednosti in nadzoru.
Določena so zlasti pravila glede obdelave (posebnih) osebnih podatkov.
Uporaba takih tehničnih pripomočkov je v veliki meri odvisna od tega, ali upravljavci infrastrukture ne ovirajo njihove uporabe. To zlasti pomeni, da morajo biti splošni zaščitni ukrepi, ki jih uporabljajo spletne platforme, na primer za preprečevanje tehnik spletnega žetja, prepustni za namene regulacije medijev. Poleg obstoječe obveznosti ponudnikov (vsebin), da omogočajo nadzor svojih storitev, kot je določeno v oddelku 109(4) meddržavne pogodbe o medijih (MStV) in oddelku 21(3) JMStV, se zato uvaja tudi posebna obveznost glede vmesnikov za uporabo tehničnih sredstev za ponudnike infrastrukture. Ta obveznost se nanaša na spletne platforme in s tem telemedijske storitve, ki za razliko od ponudnikov vsebin in medijskih platform ne ponujajo vsebin ali celotnih storitev pod lastnim nadzorom. To so v bistvu medijski posredniki v smislu oddelka 2(2)(16) MStV. Z uvedbo obveznosti, da medijskim regulatorjem ne ovirajo dostopa oziroma da zagotovijo potreben vmesnik, se zagotavlja dostop do vsebin, za katere so odgovorne tretje osebe, in s tem nadzor nad temi vsebinami in njihovimi ponudniki. Prek vmesnika se lahko dajo na voljo le ustrezni, javno dostopni podatki iz odstavkov 2 in 3, ne pa tudi pogodbeni podatki ali podatki, shranjeni v povezavi z računi.
Priloženi sta meddržavna pogodba o medijih (MStV) ter meddržavna pogodba o varstvu človekovega dostojanstva in zaščiti mladoletnikov v radiodifuziji in telemedijih (meddržavna pogodba o varstvu mladoletnikov – JMStV) v njunih veljavnih različicah (zadnje spremembe so začele veljati 1. decembra 2025). V MStV je treba vključiti novi standard; nanaša se na oba sklopa pravil.
9. Uspešnega in učinkovitega nadzora medijev, kot zahteva člen 30(4) Direktive 2010/13/EU in ob upoštevanju zahtev člena 30(2) Direktive 2010/13/EU glede nepristranskega in preglednega opravljanja nalog ter ustreznih zahtev iz člena 7(2) Uredbe (EU) 2024/1083, ni več mogoče zagotoviti z uporabo tradicionalnih metod ročnega raziskovanja in preiskovanja glede na ogromno količino vsebin, ki so na voljo na internetu. Samo podporna uporaba avtomatiziranih orodij, vključno s tistimi, ki temeljijo na umetni inteligenci, lahko učinkovito obravnava povečano količino vsebin in ustrezno povečanje števila kršitev zakonodaje. Uporaba tehničnih orodij ne omogoča le spremljanja večjega števila vsebin. Omogoča tudi višjo stopnjo nepristranskosti s širšim, do prodajalcev nevtralnim raziskovalnim pristopom, ter boljšo zaščito zaposlenih, ki se soočajo z obremenilnim gradivom.
Da bi se zagotovilo uravnoteženje temeljnih pravic, zlasti pravic do varstva podatkov, morata biti zasnova in uporaba tehničnih sredstev pravno opredeljeni in v končni fazi omejena.
Tehnična sredstva se uporabljajo predvsem v zvezi s pravnimi kršitvami s strani ponudnikov vsebin. Spletne platforme, kot so opredeljene v Uredbi (EU) 2022/2065, za katere veljajo odškodninske pravice iz člena 6 Uredbe (EU) 2022/2065, ostanejo nespremenjene. Kljub temu nadzorujejo dostop do vsebin, ki jih prenašajo, in lahko blokirajo uporabo tehničnih sredstev za nadzor medijev (ki na primer delujejo na podlagi „spletnega žetja“) ter tako ovirajo uspešen in učinkovit nadzor medijev nad vsebinami, ki jih prenašajo. Zmožnost medijskih regulatorjev, da odkrijejo nezakonite vsebine, je eden od temeljev odškodninskih pravic spletnih platform, za katere obveznosti ukrepanja veljajo le, če vedo za nezakonite vsebine oziroma so o njih obveščene. Obveznost, ki je na koncu določena v osnutku, da se zagotovi vsaj en vmesnik, prepoveduje vsakršno oviranje nadzora medijev. Je predhodnik mehanizmov iz Uredbe (EU) 2022/2065 in člena 28b(1) Direktive 2010/13/EU, v skladu s katerimi so lahko spletne platforme ali ponudniki platform za deljenje videoposnetkov pod določenimi pogoji dolžni sami ukrepati proti določenim vsebinam.
10. Sklici na osnovna besedila: osnovna besedila niso na voljo.
11. Ne
12.
13. Ne
14. Ne
15. Ne
16.
Vidik TOT: Ne
Vidik SFS: Ne
**********
Evropska komisija
Direktiva o kontaktni točki (EU) 2015/1535
e-naslov: grow-dir2015-1535-central@ec.europa.eu
